Sosedska tekmeca se v prvega izmed štirih prvenstvenih derbijev podajata brezmadežna, a vendarle s precej različno popotnico oziroma zelo različnih razpoloženj. Celo tako različnih, da morda vloga favorita tokrat pripada Velenjčanom. Pa čeprav so Celjani v prvenstvu kot po pravilu zmagovali z višjo razliko, pa čeprav so proti sosedskemu rivalu nazadnje morali priznati premoč pred skoraj dvema letoma, po tistem pa so v največjem rokometnem derbiju na sončni strani Alp zvrstili reci in piši okroglih deset zmag. Če k temu dodamo, da Branko Tamše sploh še nikoli ni izgubil tekme proti svojemu matičnemu klubu, da se igra v Zlatorogu in da so pivovarji v poldrugem letu dni na domačem prizorišču zmagali kar 56-krat v nizu, v tem času pa v vitrine pospravili šest lovorik – Gorenje seveda nobene –, potem se zdi zgornja trditev o favoritu vsaj na majavih nogah, če ne že povsem iz trte izvita.
OBRNJENA SLIKA
A v ozadju teh številk in podatkov iz bližnje preteklosti se skriva še marsikaj, kar precej zamegli trenutno razmerje moči med kakšnih 25 kilometrov oddaljenima ekipama. Med drugim bi lahko izpostavili, da je slika diametralno nasprotna v primerjavi z majsko, ko so Velenjčani v mesecu dni odigrali devet tekem in se sproti krpali, kakor so vedeli in znali. Zdaj so v podobnem položaju pivovarji, v mesecu oktobru jih čaka osem tekem, med drugim so pred njimi še gostovanji v Flensburgu in Kielu, pa domači tekmi z Gorenjem in PSG-jem... v čakalnici klubske fizioterapevtke pa je po vsakem treningu in tekmi še vedno precejšnja gneča.
CELJSKA ČISTA DESETKA
SUP 2015: Celje PL – Gorenje 29:27 (15:11)
DP 2014/15: Celje PL – Gorenje 33:30 (18:13)
DP 2014/15: Gorenje – Celje PL 28:31 (12:16)
DP 2014/15: Celje PL – Gorenje 35:25 (19:11)
DP 2014/15: Gorenje – Celje PL 24:27 (9:10)
POK 2014/15: Celje PL – Gorenje 34:29 (17:17)
DP 2014/15: Celje PL – Gorenje 32:31 (14:17)
DP 2013/14: Gorenje – Celje PL 27:36 (13:17)
DP 2013/14: Celje PL – Gorenje 31:26 (16:14)
POK 2013/14: Celje PL – Gorenje 34:29 (17:17)
In če Celjani na domačem prizorišču še vedno rušijo vse pred seboj, so na evropskem prizorišču v zadnjih desetih dneh utrpeli dva boleča udarca, ki sta načela samozavest in po katerih osmina finala po že zgolj 180 odigranih minutah počasi izginja za obzorjem. Poraza z neposrednima konkurentoma iz Plocka in Zagreba, za nameček še na domačem igrišču, sta četo Branka Tamšeta pripeljala v nič kaj zavidljiv položaj, tudi zato, ker bodo popravni izpiti le še toliko težji.
Povedano drugače, udarca je sicer še nista spravila v nokavt, se je pa znašla v nokdavnu, če se izrazimo v boksarskem žargonu. Če bi še tretjič zapored padel Zlatorog, bi se bilo še težje postaviti nazaj na noge. Da bi bila naloga še težja, se tudi v derbi podaja brez svojega najboljšega moža Mihe Zarabca, ki bo odsoten še vsaj nekaj tednov, medtem ko nekateri drugi igralci po daljši odsotnosti ali šele dobro lovijo zalet (Patrianova) ali pa so bolj za silo pokrpani (Gajić). Tamše je prepričan, da bo čez mesec, dva to neka druga pesem, a čas v tem norem tempu nikakor ni zaveznik celjskega trenerja in tamkajšnjega kluba.
NOV VETER
In medtem ko Tamše tuhta, kako znova obrniti krivuljo navzgor, ter ob tem išče nasprotnike tudi tam, kjer jih ni, Velenjčani precej bolj spokojno pričakujejo el clasico v kraljestvu Zlatoroga. Po superpokalnem obračunu pod portoroškim milim nebom in še enem porazu s Celjani je sledila, milo rečeno, dolgočasna jesen, ki se je znova razvnela šele v soboto, ko so bolj kot ne rutinsko opravili z Mariborčani. Morda še večja zmaga kot sami dve točki proti razglašenim vijoličastim so za velenjski klub predstavljale polne tribune Rdeče dvorane. Že res, da so precej vstopnic tudi podelili, a korenit zasuk v načinu razmišljanja ter dela, ki je prišel (tudi) z novim vodstvom, ki se ne namerava zatekati k izgovoru o specifičnosti tamkajšnjega okolja, je nemudoma obrodil sadove in na tekmi se je zbralo več gledalcev kot pa denimo pred poldrugim letom dni na obračunu s poznejšim evropskim prvakom Flensburgom.
Skozi Rdečo dvorano je zavel nov veter, nov duh, na krilih katerega si želijo končno prekiniti tudi črno serijo v sosedskih obračunih, ki postaja že tradicija. Pravzaprav se ob vsem zapisanem lahko v velenjskem taboru pred nocojšnjim dvobojem sprašujejo kdaj, če ne zdaj.
