Gorenje ali Maribor Branik, to je tisto bistveno, če ne kar edino vprašanje pred nocojšnjimi šestdesetimi minutami v Rdeči dvorani. Statistika govori močno v korist Velenjčanov, ki so zmagali na osemnajstih medsebojnih tekmah, seveda tudi na zadnji, dve sta po drugi strani pripadle Mariborčanom, dve pa sta se končali brez zmagovalca. V korist gostiteljev govori še marsikaj drugega, tako denimo tudi proračun, po drugi strani gre vijoličastim na roko razpored. Medtem ko so ose po sredini tekmi v Taboru vmes odletele še v Berlin in v dveh dnevih odigrale še dve težki tekmi, so se varovanci Borisa Denića povsem posvetili nocojšnji bitki na vse ali nič. Nekdanji selektor ob tem upa, da bo tokrat razum prevladal nad srcem.
Gorenje – Maribor
(danes ob 19. uri)
"Nazadnje je bilo malce preveč srca, zdaj pa upam, da bo to tekma, kot jo hočemo. Ne verjamem, da je nad Velenjčani neki strašen pritisk, saj gre za bolj izkušeno moštvo od nas, nedvomno so bili večkrat v položaju, ko so morali zmagati, kot pa mi. Vsi parametri so na njihovi strani, ampak zato je to šport, da skušaš parametre preskočiti in po določenem verjetnostnem računu se to lahko zgodi. Na vse skupaj gledam drugače, ker če bi bilo vse odvisno od višine sponzorskih sredstev, se liga sploh ne bi igrala. Torej, Velenje je favorit, a mi se s tem ne strinjamo povsem. To, da bodo moji fantje dali svoj maksimum, zame ni vprašljivo, iskali bomo najboljši mogoči rezultat, kar pa je seveda uvrstitev v finale," razmišlja Denić, ki poleg že dalj časa odsotnih, kapetana Nikole Špelića in Gašperja Hrastnika, tokrat ne bo mogel računati niti na osmoljenca druge tekme, nadomestnega kapetana Tadeja Soka.
Tudi velenjska zdravniška služba je imela v preteklih tednih in dnevih polne roke dela, največ pozornosti pa je bilo namenjeno načeti mečni mišici Staša Skubeta, zaradi katere organizator igre še zdaleč ni pravi. Težave je imel v Berlinu bojda tudi Marko Dujmovič, pa poljski reprezentant Michal Szyba, vratar Klemen Ferlin in še bi lahko naštevali. Pravzaprav bi hitreje našteli zdrave igralce, je pa Gregorja Cvijiča bržkone razveselila sobotna predstava Luke Dobelška, v ekipo se vrača tudi obetavni Rok Ovniček, ki na zaključnem turnirju pokala EHF ni imel pravice nastopa. Vsak mož bo v boju na vse ali nič še kako dobrodošel, popravnega izpita ni več, neuspeh pa bi za Velenjčane pomenil pravo malo katastrofo, pa če to v Rdeči dvorani želijo slišati ali ne.
Na kocki ne bo namreč "zgolj" mesto v velikem finalu, ki prinaša vsaj tri dvoboje s sosedskim rivalom, ampak na neki način tudi vozovnica za ligo prvakov. Kot nas uči ne tako davna preteklost, drugo mesto sicer še ne zagotavlja avtomatsko vstopnice za najelitnejše klubsko tekmovanje, znova bo marsikaj odvisno od gospode z Dunaja, a v primeru današnjega poraza bi liga prvakov zagotovo še drugo leto zapored obšla Šaleško dolino.
