V Velenju radi rudarijo. Zoran Jovičić pa svoje varovance rad označi kot garače. Pred tretjo evropsko tekmo sezone so si znova nakopali veliko dela, podobno kot že pred uverturo z danskim GOG Gudmejem, ko so se nato z remijem (35:35) pred očmi domačih navijačev izkopali iz luknje, ki so jo skopali s prvenstvenima porazoma proti Celju v Zlatorogu in Trimu v Rdeči dvorani, na podlago remija v Škofji Loki. Pred obiskom Kriens-Luzerna, ki je pred tem v evropski ligi premagal Ademar Leon (34:30) in izgubil v Gudmeju (36:39), so Velenjčani gladko izgubili v Leonu (24:32) ter komaj izvlekli celo kožo na obisku pri letos skromnemu Kopru. Spet si (ali bi, vstavite po želji) je torej bilo treba nadeti rokavice, prijeti za krampe in se začeti izkopavati iz luknje.
Pozno so zagrabili, nikoli prav zares, pravzaprav. Po manj kot štirih minutah igre je na semaforju kazalo 0:4, po dobrih petih minutah je moral Zoki ob izidu 1:6 poseči po minuti odmora. Pri 1:7 je bilo s tribun že mogoče zaslišati kakšen nejevoljen glas … Bolj na trmo kot s kakšnim razsvetljenjem v igri so se vrnili med žive, ko so se po nekaj odličnih obrambah Matevža Skoka prek Anžeta Blagotinška približali na 9:11, morda bi s pohodom nadaljevali, če bi mlajši brat Blaža Blagotinška v naslednjem napadu unovčil 'zicer' za nesojenih -1. Ni in sledil je nov mrk, posledično žvižgi s tribune, ko so gostje po bogsigavedikaterem protinapadu zadeli za 9:16. Zatem na postavljeno obrambo (no, tako tako postavljeno) za 9:17. Po velenjskem odgovoru na serijo 0:6 s 5:2 je bil izid med glavnim odmorom (14:19) še dober z velenjskega zornega kota.
Na njemu bi se dalo graditi, na -4 takoj po vrnitvi iz garderob še bolj. A na sceno je v nepravem trenutku (znova) stopil gostujoči vratar Kevin Bonnefoi, ki je v kadru Željka Muse v primerjavi s prejšnjo tekmo zamenjal aktivnega upokojenca, sicer trenerja vratarjev, Gorazda Škofa. »Tale naš golman je šel danes v gol brez treninga,« nam je športni direktor Kriensa Nik Tominec med glavnim odmorom dejal, da je Francoz v Velenje prišel neposredno z bolniške. »Se mu vidi …« je cinično pripomnil eden od Tominčevih znancev iz vrste velenjskih navijačev.
Ti so po zaostanku s 16:23 nekaj upanja po vendarle srečnem koncu dobili po mini velenjski seriji 3:0. Ne za dolgo, kajti do 44. minute so bili priča vnovičnim 0:4, da je bil ob naslednji Jovičićevi minuti pri rezultatu 19:27 položaj brezupen. Kot za velenjsko obrambo malodane vedno, ko je žogo v roke na šestmetrski črti dobil okretni in kot bik močni hrvaški reprezentant Marin Šipić. Da to res ni bil večer Velenjčanov, je deset minut pred koncem ob izidu 23:30 potrdil strel Tilna Sokoliča prek celega igrišča daleč mimo prazne mreže … Končalo se je s 27:33. In predstavo za čimprejšnjo pozabo. Spet ...
Ne bomo se predali
(Slabo) tolažilno nagrado za najboljšega domačega strelca sta si razdelila strelca po petih zadetkov Tilen Sokolič in Tine Poklar, no, najboljši posameznik domače ekipe je bil Matevž Skok z 11 obrambami. Kar je, podobno kot je bilo že v Leonu, kjer je najboljši vtis pustil Emir Taletović, precej zgovorno. »Raje imam eno obrambo in zmago za en gol. Dal sem, kar sem lahko, priznati moram, da so me malo izdali tudi živci. Na žalost je to to, kar smo lahko pokazali,« je po porazu dejal Skok, ki ga lahko razumemo, da je izgubljal živce, ko so ga soigralci s številnimi izgubljenimi žogami v napadu postavljali pred švicarski strelski vod.
A v velenjski garderobi držijo skupaj, kot je zlahka razbrati iz besed njenega najstarejšega člana. »Izgubili smo zaradi našega pomanjkanja koncentracije. V napadu smo prepoceni izgubljali žoge in prejemali lahke zadetke, ki jih z našim garaškim delom nismo mogli nadoknaditi. Težko je biti pameten, vem pa, da bomo morali krepko zategniti na treningu, da se bo obrnilo na bolje. Ne bo dan ali dva, zna trajati, ampak upam, da čim prej pridejo rezultati, »Ne vem, ali je to kriza ali karkoli drugega. Vsak posameznik bo moral dati več. Več v obrambi, več v napadu, biti bolj prisoten v napadu. Govorim za vse, od mene do najmlajšega. Potem pa tekmo po tekmo.«
Če bo tako, tudi evropske pomladi po Skokovih besedah še ni za odpisati, čeprav je časa za prebujenje malo. »Ne bom se predal, vse je odprto. Zakaj pa ne bi premagali Kriensa v Švici? Ampak z boljšo igro, s takšno ga ne bomo,« je sklenil Matevž Skok, ki mora pred torkovim obiskom Luzerna s soigralci v soboto (19.00) seveda najprej opraviti z domačo nalogo, gostovanjem v Stični.
Gorenje – Kriens 27:33 (14:19)
Velenje – Rdeča dvorana, 997 gledalcev, sodnika: Jović in Arnautović (oba BiH).
GORENJE: Skok (11 obramb), Taletović, Velić 2, Pipp 1, Matanović 2, Jezernik, Maričić 1, Drobež 2, Poklar 5 (2), Starman, Tatar 4, Sokolič 5 (4), Blagotinšek 4, Jovičić, Yankovskyy 1, Lončarić. Trener: Zoran Jovičić.
KRIENS: Näf , Bonnefoi (10 obramb), Küttel 2, Sigrist 10 (4), Wolfisberg 1, Orbović 1, Čepić 2, Röttges, Steenaerts 1, Oertli 1, Schlumpf, Šipić 6, Langenick 5, Obranović, Idrizi 4. Trener: Željko Musa.
Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 7 (6), Kriens 5 (4).
Izključitve: Gorenje Velenje 6, Kriens 6 minut.
