Blizu so bili Celjani pred mesecem dni na severu Nemčije, boleče blizu, lahko bi celo zapisali, da so premagali sami sebe. Po drugi strani Kiel še vedno ne deluje prepričljivo, zato Celjani upajo, da se bo ponovil 17. november 2012 in da bodo prekinili sedem tekem trajajoči niz porazov ter znova odškrnili vrata osmine finala. Še vedno bi bilo to presenečenje, velikansko presenečenje, a v kvartetu Veszprem, PSG, Flensburg in Kiel slednji v tem trenutku vendarle deluje najbolj ranljivo, najbolj premagljivo. Kiel se namreč muči, Kiel igra po sistemu toplo-hladno, že sredi novembra pa ima na svojem računu sedem porazov. Tega nis(m)o vajeni, še pred letom, dvema bi bilo kaj takšnega nepredstavljivo, vrniti pa bi se morali še precej dlje v preteklost, da bi dejansko našli sezono, ko je bilo nazadnje tako.
8
V ZADNJIH DEVETIH LETIH JE KIEL OSEMKRAT ZAIGRAL VSAJ V POLFINALU LP.
9RAZLIČNIH NARODNOSTI JE V EKIPI KIELA (NEMCI, DANCA, SRB, NORVEŽAN, ŠVED, BRAZILEC, ŠPANEC, HRVAT IN FRANCOZ)
9,5MILIJONA EVROV ZNAŠA PRORAČUN KIELA, KAR GA UVRŠČA MED TOP 3 V EVROPI.
Toda šepanje in mučenje je po eni strani razumljivo, ne le zaradi nikoli močnejše skupine lige prvakov, ampak tudi ali predvsem zaradi številnih sprememb, ki jih je poleti doživelo zebrino krdelo. Aron Palmarsson je nov izziv našel na obalah Blatnega jezera, pet pred dvanajsto je kovčke pospravil dolgoletni zaščitni znak ekipe Filip Jicha, Rasmus Lauge se je po minute odpravil v bližnji Flensburg, poškodbe so za dalj časa na stranski tir postavile izkušeni levi krili Dominika Kleina in Tota Jansena, s strganimi kolenskimi vezmi je nato sezono zelo hitro končal tudi krožni napadalec Patrick Wiencek, težave je imel Steffen Weinhold ... Nabralo se je, vse to pa je tudi klubu, kot je Kiel, težko pokriti, klop je kratka, ritem pa ne prizanaša.
SLOVENSKI ZET
Še vedno je to seveda vrhunska, slabih deset milijonov evrov "težka" ekipa, ki na določen dan lahko premaga vsakogar tam zunaj. Voz v zunanji liniji vlečejo Domagoj Duvnjak, Joan Canellas in Marko Vujin, na levem krilu je priložnost z obema rokama pograbil Rune Dahmke, Niklas Landin v golu počasi lovi zalet, iz "penzije" so potegnili Erlanda Mamelunda, namesto Wienceka pa so pred tedni na pomoč sijajnemu Dancu Reneju Toftu Hansenu na šestmetrski črti v svoje vrste zvabili še enega starega znanca. Slovenskega zeta Igorja Anića, francoskega reprezentanta in svetovnega prvaka iz Katarja. Ko je v začetku oktobra, figurativno rečeno, na njegova vrata v Nantesu potrkal Kiel, ni prav dolgo razmišljal. Ponudba, ki se je ne zavrača. "Točno tako, ko te želi Kiel, dolg razmislek ni potreben. Odlična priložnost zame in za družino," je za EkipoSN dejal 28-letni v Mostarju rojeni francoski državljan, ki je poročen s Slovenko Anjo. In po petih letih se je vrnil v pristaniško mesto.
In tam naletel vendarle na precej manj dominanten Kiel, kot pa je bil tisti ob odhodu leta 2010, navsezadnje se je s štirimi porazi v ligi prvakov bržkone že poslovil od boja za prvo mesto v skupini, ki neposredno vodi v četrtfinale. "Tudi druge ekipe so se močno okrepile, kot denimo Veszprem in PSG. V Veszpremu nikoli ni bilo lahko igrati, dandanes pa tudi v Parizu ni preprosto zmagati. A čeprav smo izgubili že na štirih tekmah, to še ne pomeni, da ne moremo na final four," meni Anić, ki na tisti prvi, oktobrski tekmi s Celjem (35:32) še ni imel pravice nastopa.
"Bilo je tesno do konca. Jaz nisem igral, a sem vedel, da ne bo lahko proti tej mladi ekipi, ki je kvalitetna in ki se dobro bori. Ekipa Celja je mlada, talentirana, razbremenjena in kot taka nevarna za vse nasprotnike. Videli smo, da so bili blizu kakšne točke tako v Kielu, Veszpremu kot tudi proti Parizu. S Celjem sem se srečal lansko leto na turnirju v Nantesu, tako da poznam nekatere fante in kako igrajo."
Bi se za kakšnega od teh fantov našlo tudi mesto v ekipi Kiela? Že pred leti so se bojda zanimali za Blagotinška, tu je eden najboljših mladih levičarjev Blaž Janc ... "Seveda bi se našlo mesto. Če igraš v ligi prvakov in igraš dobro, to pomeni, da premoreš kvaliteto. Če pa premoreš kvaliteto, potem lahko igraš tudi v Kielu."
OD DALEČ ŠE TEŽJE
V Kielu, ki se je s sredino zmago nad hitom prvenstva Melsungenom približal vrhu nemške lige, se dobro počuti, upa, da si bo s predstavami v kultnem belo-črnem dresu prislužil tudi mesto med šestnajsterico igralcev, ki jih bo Claude Onesta januarja popeljal na Poljsko. In po zlatu na SP v Katarju bo sodeloval še pri lovu na zlato na EP. "Seveda pričakujem povabilo. Preden sem pred poldrugim mesecem prišel v Kiel, v Nantesu nisem prav veliko igral, zato si niti nisem zaslužil vabila. Odkar pa sem v Kielu, se počutim bistveno bolje, vrnila se je samozavest in počasi se vračam na svojo najboljšo raven." Francija pa kot Francija, vedno in povsod prva kandidatka za zlato.
Rokomet je tako kot šport na splošno v deželi galskih petelinov v zadnjih tednih v globoki senci, potisnjen nekam v ozadje. Teroristični napadi v Parizu so dodobra pretresli in spremenili francoski vsakdanjik, mnogi so šli celo tako daleč, da so zapisali, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Kako je pretrese v domovini spremljati od daleč? "Težko, morda celo težje, kot pa če si blizu. Informacije namreč dobivaš predvsem iz medijev, pri tem pa nikoli ne veš, kaj je točno, kaj je res in kaj je napihnjeno. Ni lahko, nikomur ..."
In da vse skupaj sklenemo vendarle v bolj pozitivnem tonu, na koncu ne moremo mimo tradicionalnega vprašanja. Za koga bo danes stiskala pesti žena Anja. "Vseeno mislim, da za Kiel, še posebej pa zame."
