Če potegnete črto pod sezono?
Zelo uspešna, izgubili smo samo na treh tekmah, osvojili tri lovorike, prvenstvo, pokal in ligo SEHA, le na koncu je zmanjkala tista pika na i. Danes je morda še prisotno malce grenkega priokusa, razočaranja, a ko se bom čez čas ozrl nazaj, bo ta sezona zelo uspešna.
Kako je zaključni turnir, spektakel, ki mu v rokometnem svetu ni para, videti z igrišča?
Res je na visoki ravni. Igral sem že precej tekem lige prvakov, a organizacija je tu vendarle še na precej višji ravni. Že masa ljudi, slabih dvajset tisoč gledalcev, naredi posebno kuliso. Velik dogodek, sem bil kar malce presenečen, kako vse poteka in kaj se vse dogaja v ozadju, ob robu. Res sem vesel, da sem že v prvi sezoni iz prve roke lahko spoznal final four.
Je bilo potemtakem prisotno tudi kaj treme?
Zlagal bi se, če bi dejal, da nisem bil nervozen, vse skupaj te malce prevzame, kar je bilo najbrž mogoče opaziti na tisti prvi tekmi, v finalu pa mislim, da je bilo že kar solidno.
Petintrideset tisoč litrov piva in štirinajst tisoč klobas
Vnovič je bil konec tedna v Lanxess Areni spektakel, rokometni praznik, ko je bila dvorana z 19.750 mesti oba dneva in vse štiri tekme polno zasedena. Nekatere druge številke so sicer še bolj impresivne. Popilo se je 35 tisoč litrov piva in pojedlo 14 tisoč klobas, v VIP-u se je pomalicalo 500 kilogramov "pašte", iz dvorane je poročalo 465 novinarjev iz 22 držav, televizijski prenos finala pa je šel v 120 držav. Bo že držalo, da bi moral vsak pravi ljubitelj rokometa vsaj enkrat romati v Köln, in v tej luči ne čudi, da so za prihodnji final four na kraju samem že prodali osem tisoč vstopnic, tudi preostalih dvanajst tisoč pa bo v internetni prodaji hitro pošlo, saj so za letošnje leto prejeli kar sto tisoč prošenj.
Je bilo razočaranje po finalu veliko, Veszrpem je bil še drugo leto zapored na zaključnem turnirju, blizu, pa hkrati daleč od tako želenega naslova?
Lani so bili četrti, vsi so si želeli igrati v finalu, letos smo prišli v finale, pa bi lahko rekli, da smo storili korak naprej. A ko si enkrat tam, v Kölnu, ti ob koncu dneva le zmaga nekaj pomeni, beleži se le naslov. Naredili smo korak dlje, morda naslednjo naredimo še enega, tistega zadnjega, mislim, da bo tudi ekipa močnejša. Sploh na levem zunanjem, kjer je bil letos Momir Ilić bolj kot ne osamljen, tako da je težko zdržati ritem. Sploh na final fouru, kjer v dveh dneh odigraš dve tekmi, Momir pa je bil praktično ves čas na terenu. V naslednji sezoni bo imel po drugi strani v okrepitvah Ivanu Sliškoviću in Aronu Palmarssonu izdatno pomoč, zato verjamem, da bomo še močnejši.
Ilić zagotovo ostaja? Pred tedni se je namreč govorilo o mogočem prestopu v Barcelono, kjer naj bi nadomestil Nikolo Karabatića, če oziroma ko bo odšel v Pariz.
Pogodbo ima še za naslednji dve leti in za zdaj, kot vse kaže, ostaja, česa več pa ne vem. Včeraj smo se poslovili, pa ni nič namignil, da bi to lahko bilo dokončno slovo.
Barcelona je zasluženo prvakinja?
Da, mislim, da so pokazali največ, tudi v finalni tekmi so bili, resnici na ljubo, boljši od nas. Delovali so bolj sveže od nas, ne vem sicer, zakaj, tisti jeziček na tehtnici pa je bil bržkone Nikola Karabatić, ki je izjemen igralec. Nimam kaj drugega reči, zasluženo so na vrhu.
Veszprem se še naprej krepi, prihajata vaš stari znanec Ivan Slišković in Aron Palmarsson?
Počasi se tudi Veszprem spogleduje s pomladitvijo, glede na to da so nosilci igre že pošteno zakorakali na drugo stran tridesetih. Lani sva prišla jaz in Andreas Nilsson, tudi Mate Lekai je med mlajšimi, poleti, kot že rečeno, prihajata Slišković in Palmarsson. Počasi, postopoma se ekipa pomlajuje in mislim, da je to ravno prava kombinacija. Na eni strani ti izkušeni igralci, ki bodo imeli morda še dve, tri priložnosti za osvojitev lige prvakov in na drugi strani mi, malce mlajši.
Pred vrati je reprezentančna akcija, Slovenija ima novega selektorja, poznate lik in delo Veselina Vujovića?
Seveda vem, da je bil svoj čas vrhunski igralec in da je treniral Vardar, Zagreb, bil selektor Srbije in Črne gore, njegovega načina dela in sistema pa še ne poznam. Se pa veselim, da vidim, spoznam nekaj novega.
Gašper Marguč je bil po Vujovićevih besedah v preteklosti zapostavljen?
Bil sem zraven, a težko je dobiti minute ob Draganu Gajiću, ki je vseskozi igral v vrhunski formi, tako da v tej luči tudi razumem nekdanjega selektorja. Zagotovo si želim igrati več, kdo pa si ne, upam, da bom dobil več priložnosti in jih čim bolje tudi izkoristil.
Tokrat ne bo Gajića, se pa vrača Matjaž Brumen, iz ozadja pritiskata Mario Šoštarič in Blaž Janc, konkurenca je vse večja?
Tako je pač v Sloveniji, imamo največ desnih kril in srednjih zunanjih na svetu, ti dve poziciji imamo ne le dobro, ampak odlično pokriti. Za izvoz. Konkurenca je res izjemna.
Barcelona vam je v nedeljo preprečila uspeh kariere, a vendar boste v soboto stiskal pesti prav za Barcelono? Če nas namreč spomin ne vara, ste v nogometu privrženec katalonskega velikana?
Kot navijač Barcelone si upam napovedati zmago Barcelone, za njo je izjemna sezona, in čeprav tudi Juventus ni naključno v finalu in Italijani slovijo po vrhunski obrambni taktiki, mislim, da nihče ne more ustaviti trojice Messi-Neymar-Suarez. Če je že morala biti Barcelona v rokometu, naj bo zdaj še v nogometu.
