Gregor Cvijič je sicer v slogu prekaljenega trenerja v ospredje postavil moštvo, rekoč, da je slavil kolektiv, a tudi laičnemu očesu je bolj kot ne jasno, da se pri Gorenju vendarle vse začne in konča pri Stašu Skubetu. Ko igra on, igra Gorenje, tudi ko ni pravi, ko je bolj kot ne za silo pokrpan, z eno samo nogo kot denimo v nedeljo, pa je nizkorasli Trebanjec neprimerno boljši od vsakršne in katerekoli alternative. Petindvajsetletnik je spiritus agens velenjske zasedbe, ki sicer včasih težko sledi njegovim zamislim, in čeprav gole številke še zdaleč ne povedo celotne zgodbe, pa tudi že bežen pogled na lestvico strelcev razkriva marsikaj. S 75 goli je Trebanjec osamljen na vrhu lestvice strelcev te evropske druge lige, z reci in piši 23 zadetki naskoka pred najbližjim zasledovalcem.
V nedeljo je pogoltnil tableto ali dve, stisnil zobe in naučil Dance stvar ali dve o skrivnostih rokometne igre. Nekaj ur, preden je Danec Mikkel Hansen začel na najvišji ravni redko videni strelski šov, je sam Hansenovim rojakom povzročal nemalo preglavic. Roko na srce, videli smo ga sicer tudi že v sijajnejši izvedbi, repertoar je bil zaradi načete noge okleščen, domači trener Klavs Bruun Jørgensen pa je od svojih varovancev vztrajno zahteval, da ga odrežejo iz igre, a prav to daje le še večjo vrednost njegovi predstavi.
Reprezentančni odmor mu bo prav prišel, predvsem seveda za lizanje ran. Za celjenje stegenske mišice, tudi zato, ker mu/jim mesec maj ne bo prizanašal. V 26 dnevih bodo Velenjčani odigrali najmanj osem in največ enajst tekem, ki bodo za nameček podale dokončen odgovor, ali je bila njihova sezona uspešna ali ne. Ritem, ki ubija in ki ne oprošča. Lani je bil prisiljen odločilni dvoboj za naslov prvaka spremljati s strani, kar je bila nedvomno precejšnja športna krivica. Menda rokometni bogovi niso tako kruti, da bi ga na to obsodili še drugo leto zapored.
