Vodstvo lige na čelu s predsednikom Mihajlom Mihajlovskim se je v Veszprem Areni, ki je gostila zaključni turnir, v preteklih dnevih pogosto trkalo po prsih, ko je govorilo o moči, organizaciji ter prihodnosti lige.
O moči naj bi zgovorno govoril pogled na razplet lige prvakov, saj kar trije četrtfinalisti igrajo (tudi) v SEHI, v organizaciji naj bi v pravkar končani sezoni naredili nov zajeten korak naprej, med drugim so televizije prenašale kar 80 od 90 tekem, prihodnost pa naj bi jamčilo podaljšanje sodelovanja z Gazpromom, s katerim je načeloma bojda vse dogovorjeno za podpis nove štiriletne pogodbe. Iz imena lige se sicer umika Južni tok, a Gazprom naj bi ostal pokrovitelj lige, po besedah Mihajlovskega, kot že rečeno, vsaj do leta 2019.
Veszprem je v nedeljskem finalu povozil beloruski Meškov Brest (32:21).
Če je bila ob zagonu lige ideja, da naj bi v nekaj letih tekmovanje pokrivalo prostor od Vardarja pa do Triglava, bo, kot vse kaže, že s prihodnjo sezono zajemala bistveno širše območje od Bosporja pa do Meškova. Na željo Gazproma naj bi namreč novi član lige postal finančno močni istanbulski Bešiktaš, ki bi s svojim večmilijonskim trgom, kamor je rokomet za zdaj zgolj pokukal, dal novo dimenzijo ligi. Poleg Bešiktaša se Mihajlovski nadeja še pristopa madžarskega Pick Szegeda, zanimanje naj bi izrazili še nekateri drugi klubi, vse pa naj bi bilo znano do 15. junija. A kot nas uči ne tako davna preteklost, je tovrstne roke treba jemati z dobršno mero rezerve. Slovenskih klubov tokrat niso omenjali, še več, "kar zadeva potencialne kandidate, ne bi prav dosti špekuliral, vsi vemo, kako smo se lani opekli s Slovenci," so besede Mihajlovskega, ki so same po sebi dovolj zgovorne. Kdo se je s kom opekel, je sicer stvar debate, v katero pa se tokrat ne bomo spuščali.
Ves blišč, ki ga je ponudil zaključni turnir v Veszprem Areni, ki so ga nekateri poimenovali kar mini Köln, pa vendarle ni mogel zakriti nekaj odtenkov bede. Predvsem odločitve Vardarja, da celoten turnir vzame z levo roko oziroma kot nujno zlo. Klub Sergeja Samsonenka se namreč ni ravno pretegnil, da bi ubranil naslov, in s tem, kot je lepo dejal novinarski kolega, prilepil zaušnico final fouru ter ligi. Na vprašanje, zakaj, odgovora ni bilo, lahko pa bi ga iskali tudi v tem, da še vedno ni jasno, za kaj se sploh igra in kaj prvo mesto prinaša.
