Punt srbskih rokometašic: E, moj Saša

Upor, puč, kaos, kakorkoli želite, a Andrea Lekić, Katarina Tomašević, Sanja Damnjanović in Dragana Cvijić ne želijo več igrati za reprezentanco, dokler bo na njej sedel Saša Bošković. Kaj natančno je uporniški kvartet, ki predstavlja hrbtenico svetovnih podprvakinj, privedlo do te odločitve, niso želele razkriti, so pa v emotivnem odprtem pismu javnosti zapisale, da skupno nadaljevanje poti ni več možno.

»Odločitev, ki smo jo sprejele težkega srca in trezne glave, je za nas najtežja. In najbolj boleča. Seznanjamo javnost z našo definitivno odločitvijo, da v teh okoliščinah, dokler je selektor Saša Bošković, ne moremo več igrati za reprezentanco. Na poti naši pripravljenosti, da smo na razpolaganju naši državi, tokrat stoji nepremostljiva ovira. Zadržale bomo dostojanstvo in se ne bomo spuščale v podrobnosti, umazanega perila ne bomo prale v javnosti. Vemo, da nismo v položaju, da bi postavljale pogoje in da zahtevamo menjave v vodstvu, a resnično smo prišle do konca in dalje ne moremo. Nismo stroji, imamo čustva in enostavno povedano, tako ne moremo več. Ne gre več,« so v izjavi za javnost med drugim zapisale rokometašice.

Andrea Lekić, Sanja Damnjanović, Dragana Cvijić, ki so svoj čas nosile dres Krima, ter vratarka Katarina Tomašević so torej do nadaljnjega v (samo)izgnanstvu, poti nazaj po čustvenemu pismu javnosti bržkone ni, pred srbsko zvezo pa so posledično težki dnevi. In težke odločitve.

Mi bi za konec le še zavrteli tisto zimzeleno od Novih fosilov. Reci Saša e, moj Saša, znaš li gdje je ljubav naša.