Prav nič ne bi bilo narobe, ravno nasprotno, če bi beseda tekla o nedeljskem večeru v Flensburgu, ko je Kiel pokazal mišice ter vrgel rokavico in ko je kmalu postalo jasno, da bo Evropa dobila novega vladarja.
Devet golov primanjkljaja bi tovrstni Flensburg težko nadoknadil proti komurkoli, kaj šele proti tovrstnemu Kielu, in za nameček še sredi njegovega dvorišča. Kralj je mrtev, živel kralj! A naslednjih nekaj vrstic bomo namenili katalonski Barceloni in predvsem njenemu vratarju Gonzalu Pérezu de Vargasu ter njegovi izjemni predstavi na Danskem. Štiriindvajsetletnik je poleti vskočil v velike čevlje, tiste Arpada Šterbika, in to tako v Barceloni kot v španski reprezentanci. Ter bil kos izzivu.
Po letih kaljenja v Granollersu in Toulousu, kjer je bil lani izbran za največjega upa francoske lige, se je pred letošnjo sezono vrnil v Katalonijo. K Xaviju Pascualu, ki ga je pred leti z dobršno mero vztrajnosti tudi zvabil in pripeljal v Residencia Blume, rokometno različico nogometne La Masie. Celotno sezono je že na visoki ravni, a nedeljska predstava je bila vendarle nekaj posebnega.
Rokometaši Aalborga ga bodo še dolgo sanjali, v nedeljo je namreč zaustavil kar 65 odstotkov (!) vseh strelov na svoja vrata, na koncu pa zbral 21 obramb. Blackjack oziroma ajnc po naše in za nameček, kot neke vrste pika na i oziroma češnja na torti, je zabil še gol. Danski podprvaki, ki so resnici na ljubo bolj kot ne zašli v osmino finala, so ga premagali le enajstkrat, kar je najbrž blizu negativnega rekorda, kar zadeva izločilne boje v ligi prvakov. Po žogo v lastno mrežo je moral na vsakih pet minut in pol, mesto v idealni postavi je bila seveda logična posledica, Barcelona pa je z zmago z dvajsetimi goli (31:11) seveda že v četrtfinalu. Povratna tekma bo zgolj in samo formalnost.
Pri zgolj 24. letih se zdi za mladeniča iz Toleda le nebo meja. Če so španski navijači še do nedavnega velike upe polagali predvsem v Šterbika in objokovali njegovo pogosto odsotnost, zdaj velikan iz Sente nikakor ni več nepogrešljiv, kar je bilo lepo razvidno tudi januarja v Katarju. Vargas je bil namreč v Zalivu med najboljšimi portirji prvenstva, dobro so si ga zapomnili tudi Slovenci, po odstotku obramb pa je bil ob boku velikemu Thierryju Omeyerju. In pred klubskim soigralcem Danielom Šarićem, Mattiasom Anderssonom, Niklasom Landinom ...
Če bi zapisali, da je bila zvezda rojena, bi bilo ne glede na vse hvalospeve in odlične predstave bržkone vseeno pretiravanje, a ni jih bilo malo, ki so bili prepričani, da je Vargas naslednji v nizu velikih španskih vratarjev. Povedano drugače, prestolonaslednik je prevzel žezlo, ki so ga pred njim nosili velikani, kot so Lorenzo Rico, Jose Javier Hombrados, David Baruffet in že omenjeni Šterbik. Šterbik, ki se je še nedavno tega zdel nenadomestljiv. Kralj je mrtev, živel kralj!
