V gosteh bi še razumel, a da nam to počnejo sredi Zlatoroga...

Da jim ni bilo dovoljeno, da sta bila tudi ali predvsem beloruska sodnik tista, ki sta jim preprečila presenečenje, kar bi že točka zagotovo bila. "Boli me, ker določeni ne dovolijo, da bi ta mlada ekipa dobila tisto, kar si zasluži. Vem, ne smemo se izgovarjati na druge, a mi na igrišču dajemo vse od sebe, določeni možje pa ne želijo nagraditi te borbe. Boli me zaradi vseh teh mladih fantov, ki puščajo srce na igrišču. Morda bi eno, dve tekmi še razumel, ne morejo pa nam vseskozi striči kril. Mislim, da smo tudi danes pustili vse na igrišču, Zlatorog se je tresel, a enostavno povedano ni nam bilo dovoljeno. Čestitke Veszpremu, verjamem, da so gledalci uživali, dva moža, ki naj bi delila pravico, pa se tudi morata zamisliti nad sabo in kar sta nam počela," je bil brez dlake na jeziku kapetan Luka Žvižej.

Kdor izgubi, se ima pravico pritoževati, a v polnem Zlatorogu bi res težko govorili o kakšnem domačinskem sojenju, sporen pa je bila predvsem dosojen prekršek v napadu oziroma razveljavitev gola Šimeta Ivića, s katerim bi Celjani v 53. minuti izid izenačili (21:21). "Enostavno smo premladi, ne pustijo, da bi takšna mala ekipa, mala v narekovajih, mešala štrene velikim. Da ti po takšni borbi v odločilnih trenutkih vzameta gol za izenačenje, mislim, da se nam to v Zlatorogu ne bi smelo zgoditi. V gosteh morda, a da nam to naredijo doma, pa nikakor ni prav. Morda sem še malo vroče glave, a za nekatere današnje odločitve menim, da nikakor niso bile korektne," še pravi kapetan, ki se zaveda, da se kaj dosti ne da storiti in da bo navkljub pasjemu laježu karavana šla kaj hitro dalje. "Nimamo kaj, lahko se pritožujemo, a tekma je izgubljena. Še naprej se bomo borili, vztrajali,  konec koncev ni konec sveta, a kot vse kaže bomo morali biti še boljši in močnejši, da bomo tudi tovrstne velike ekipe lahko premagovali. Rečeno nam je, da se s temi stvarmi ne smemo obremenjevati, a danes sem to enostavno moral dati iz sebe," je po še eni klasični zgodbi o Davidu in Goljatu sklenil Žvižej.

Za konec pa še ena kost za glodanje, ki jo je mimogrede navrgel novinarski kolega. Če bi bilo podobno sojenje nekoč v Golovcu, bi izbruhnil cel hudič. V Golovcu si ne bi upala...