Vsem milijonom navkljub Veszprem ni najbogatejši klub na stari celini, ta naziv nedvomno pripada pariškemu zvezdniškemu ansamblu, ki ga poganjajo katarski petrodolarji. Navkljub več kot dve desetletji trajajoči (skoraj) popolni dominaciji na domačem prizorišču ni niti najbolj trofejen, pravzaprav razen dveh naslovov v zdaj že pokojnem pokalu pokalnih zmagovalcev z mednarodnega prizorišča nima prav veliko pokazati. A najbrž v rokometnem svetu ni kluba z bolj zvesto armado navijačev.
PRIVRŽENCI POGLAVJE ZASE
V Kielu se jih sicer iz tedna v teden zbere devet, deset tisoč njih, ki sem ter tja malo zaploskajo in popijejo kakšno pivo, neprimerno manj številčni Komiti znajo po drugi strani v Skopju pripraviti neprimerno bolj peklensko vzdušje, ki marsikoga pusti odprtih ust oziroma mehkih nog ter rok, a vendarle so privrženci Veszprema zgodba, poglavje zase. Armada navijačev, ki svojemu ljubljenemu klubu sledi povsod po Evropi. Tudi tokrat bodo navijači Veszprema južno tribuno Zlatoroga obarvali v rdeče, kot po navadi bodo izvedli pravo malo invazijo na mesto ob Savinji. Dobrih tisoč, kakšen gor ali dol. Fanatizem, vreden občudovanja – in posnemanja –, kot je lepo zapisal novinarski kolega. Če bi še vuvuzele pustili doma …
V NAJOŽJEM KROGU ZA VRH
Letos imajo sicer precej razlogov za trobljenje, Veszprem namreč spada v najožji krog kandidatov za sam vrh. Kiel, Barcelona in Veszprem, ne nujno v tem vrstnem redu. Že vrsto let je v čakalnici, še nikoli pa njegove delnice niso kotirale višje. Lani se je prvič prebil vse do Kölna, letos si želi nazaj v Lanxess Areno, pa nato še korak višje, tudi zato je poleti moštvo še dodatno okrepil.
PRAVI MALI ZDRUŽENI NARODI
Vsemadžarski projekt, ki pa vsaj na igrišču ni prav dosti madžarski. Pravzaprav so to pravi mali združeni narodi, slačilnico 22-kratnih madžarskih prvakov si delijo trije Španci, dva Hrvata, Srb, Bosanec, Šved, Slovak, Nemec, Iranec in od letos, po nekaj letih oziroma po Davidu Koražiji, znova tudi Slovenec, otrok celjskega kluba Gašper Marguč. Naslednje poletje se bo pridružil še Islandec (Aron Palmarsson), morda tudi Rus (Pavel Atman), nad vsem skupaj pa bedi Španec Antonio Carlos Ortega, ki je bil z Barcelono v devetdesetih letih prejšnjega stoletja reden gost legendarnega Golovca.
ŠPANSKA STROKA
Nasploh so se naši vzhodni sosedje v zadnjih letih povsem naslonili na špansko stroko, tako je Juan Carlos Pastor trener v Szegedu, Ambros Martin vodi najboljši evropski ženski kolektiv iz Gyora, pred tednom dni pa je na klop madžarske reprezentance sedel sloviti Talant Dušebajev, sicer v Sovjetski zvezi rojeni Kirgiz, ki pa je že vrsto let – Španec.
DVAKRT NA KLUBSKEM MONT BLANCU
In do danes edini, ki se je na klubski Mont Blanc povzpel najprej kot igralec in potem še kot trener. Že konec maja bo morda dobil družbo, Ortega je vsekakor prvi in ob hitrem preletu čez trenerske klopi pravzaprav tudi edini kandidat, da se zapiše na to nadvse kratko, a nadvse eminentno listo. Nekdanje desno krilo dobro ve, kako je iti do konca, kot član zlate generacije Barcelone (Masip, Šepkin, Urdangarin ...) je šestkrat dvignil najbolj cenjeno lovoriko v klubskem rokometu. Ali mu bo uspelo tudi kot trenerju, bo pokazal čas, material, ekipo pa vsekakor ima za tovrsten podvig.
STARI MAČKI
Če se pri Celjanih govori predvsem o mladosti in prihodnosti, si Veszprem želi vse tukaj in zdaj, ob pogledu na postavo pa je ena prvih besed, ki pride na misel, rutina. Razen nekaterih redkih izjem gre za v številnih bitkah prekaljene možakarje, ki so odigrali nešteto tekem na najvišji ravni, ki so osvajali naslove in ki so že stari znanci lige prvakov."Neki novi klinci" proti starim mačkom, slednji pa so še močnejši kot novembra lani, ko so s svojo armado navijačev nazadnje gostovali v Zlatorogu. Z Rolandom Miklerjem so dobili kakovostnega vratarja, s še enim starim celjskim znancem Mirkom Alilovićem tvorita enega boljših tandemov na stari celini. V obrambi je še vedno Timuszin Schuch tisti, ki ima glavno besedo in ki deli "batine", na šestmetrski črti je Renato Sulić dobil družbo in konkurenco v Švedu Andreasu Nilssonu, Gašper Marguč in Christian Zeitz pa sta okrepila desno stran napada, kjer so bili lani morda še najtanjši.
SPOMLADI NEPRIMERNO TEŽJE
Klop je torej daljša, tudi tokrat pa Ortegi po spletu okoliščin največ preglavic povzroča desna stran. Gonilna sila in kapetan Laszlo Nagy je zaradi natrgane mišice izgubljen za mesec dni, načet je tudi Zeitz, za nameček pa v letošnji sezoni zaradi težav s kolenom na igrišče sploh še ni stopil še en nekdanji ljubljenec celjskih navijačev Mate Lekai, univerzalec oziroma dečko za vse, ki lahko pokrije vse tri položaje v zunanji liniji.
A tudi brez omenjenih so Madžari absolutni favoriti nocojšnjega dvoboja. Za Momirja Ilića in druščino je sicer to le še ena kratka postaja, še ena tekma v nizu na poti proti končnemu cilju, Kölnu in prvemu naslovu evropskega prvaka. In morda prav v tem leži največja priložnost Celjanov. Spomladi bi bilo neprimerno težje, če ne kar misija nemogoče, danes pa …
MKB-MVM Veszprém
Prišli: Mate Lekai (Celje PL), Gašper Marguč (Celje), Roland Mikler (Pick Szeged), Andreas Nilsson (Hamburg), Christian Zeitz (Kiel)
