"Že med polčasom sem šel v slačilnici pogledat na zapisnik, kdo je fant s številko 23 na hrbtu, ki diktira igri Celja in ki mi je dve, tri žoge spustil “med ušesi”. Njegovo ime mi ni zvenelo znano, zdaj mi je, zdaj sem si ga zapomnil," mu je svojevrsten poklon dal veliki Arpad Šterbik.
Na naslednje priznanje ni bilo treba dolgo čakati, prišlo je v ponedeljek dopoldne, njegova sobotna predstava pričakovano ni ušla neopažena niti gospodi z Dunaja. Mesto v postavi kroga, med sedmerico veličastnih, in to ob svojem debitantskem nastopu v ligi prvakov. Strup je v malih flaškah, trebanjski tornado, drugi Staš Skube, novi Ljubo Vranješ, vse to so bolj ali manj originalne domislice, ki jih je bilo mogoče slišati in prebrati dan potem.
Rokometna Evropa je spoznala 22-letnika iz Trebnjega, čeprav seveda ni novinec na evropskem prizorišču, navsezadnje je bil Maribor tudi ali pa predvsem po njegovi zaslugi le nekaj sekund oddaljen od zaključnega turnirja v pokalu EHF. Ko je zdaj že nekdanji trener Göppingena Velimir Petković kot eden prvih javno potegnil primerjavo z Vranješem. Ne le zaradi višine, ampak tudi oziroma predvsem zaradi znanja. V soboto je pokazal nekaj ali pa marsikaj iz nedvomno bogatega repertoarja.
KO ZAGLEDAŠ GORO...
Ne bo se lahko, vsaj točka je bila dolgo na dosegu roke, sredi prvega dela, pri izidu 11:5, pa je celo kazalo, da bo zvezdniški Vardar v Zlatorogu le s pomočjo čudeža ubežal sramoti. Čudeža ni bilo, je pa bil Šterbik. "Prvih dvajset minut smo igrali podobno kot pred tem v slovenski ligi, navsezadnje je bil tak tudi dogovor. Hitri protinapadi, polprotinapadi, hiter center, vedeli smo, da se Vardar počasi vrača, žal mi je, da nismo vztrajali pri tej igri. Ko smo padli v črno luknjo in nam ni uspelo zabiti gola, smo se kar nekoliko ustavili. V napadu smo sicer vseeno še vedno lepo izpeljevali akcije, prihajali do čistih strelov, ki pa nam jih ni uspelo realizirati. V vratih ima bržkone najboljšega vratarja na svetu, nam se je po drugi strani ob nepravem trenutku je zatresla roka." Strah pred Arpadom se jim je zarezal v kosti. "Prigovarjali smo si, da se ga ne smemo ustrašili, a ko pred seboj zagledaš takšno goro ..."
SKEPTIKI LE ŠE DODATEN MOTIV
Tudi v nedeljo v Montpellieru, pri ranjenem levu, Dragan Gajić in druščina sta jo v levjem brlogu pošteno skupila, domov sta se vrnila z minus enajst med prtljago. "Ni skrivnost, da Montpellier precej bolje igra doma kot v gosteh, v domači dvorani je čisto druga ekipa. Goji podoben slog igre kot mi. A pustimo to, do nedelje je še daleč, vmes je ne nazadnje še Krško, lahko pa seveda zagotovim, da bo bela zastava ostala doma," je še dodal najboljši organizator igre prvega kroga. In po kratkem premisleku še: "Vem, da lahko presenetimo." Po sobotnem večeru mu je težko oporekati.
