Mateo Barukčić (Krka), Grega Sorčan (Gorica), Jan Andrejašič (Koper), Kenan Bajrić (Olimpija), Leo Ejup (Krka), Jon Gorenc Stanković (Borussia Dortmund), Erik Gliha (Krka), Ben Gasser (Slovan Bratislava), Tilen Klemenčič (Celje), Aljaž Krefl (Olimpija), Dino Hotić (Krško), Aleks Pihler (Zavrč), Rudi Vancaš Požeg (Celje), Nik Kapun (Olimpija), Jan Humar (Gorica), Marko Krivičić (Bologna), Leo Štulac (Koper), Miha Zajc (Olimpija), Žiga Jurečić (Krško), Jan Mlakar (Fiorentina), Luka Vekić (Ankaran), Mitja Lotrič (brez kluba) in Alen Ožbolt (Borussia Dortmund). To je seznam 23 igralcev, ki jih je selektor mlade reprezentance povabil na krajše priprave med 15. in 17. februarjem v Ajdovščini. Namen teh priprav je, da bi se izbrana vrsta predstavila v čim boljši podobi na naslednji kvalifikacijski preizkušnji proti Ircem, ki bo 28. marca.
Seveda je prav, da so fantje čim več skupaj, da se družijo in da lahko selektor Primož Gliha podrobno oceni sposobnosti vsakega posameznika. Časa bo sicer zelo malo, kar gotovo ne bo blagodejno vplivalo na kakovost dela, poleg tega se mi zdi, da tudi termin ni ravno posrečen. Seveda si v vseh klubih želijo, da bi čim več njihovih igralcev imelo reprezentančni status, toda skoraj prepričan sem, da njihovi trenerji tokrat ne bodo navdušeni, ko bodo v pričakovanju začetka nadaljevanja sezone na treningih in morda prijateljskih preizkušnjah, ki je reprezentanca očitno ne bo odigrala, pogrešali svoje varovance. Logično, mar ne?
"Z izborom nogometašev smo imeli kar nekaj težav, saj jih je kar deset odpovedalo udeležbo. Poleg tega moramo že zdaj razmišljati o juniju, ko bo situacija precej drugačna od te, ki smo je bili vajeni. Do zdaj smo imeli namreč standardizirano reprezentanco, v prihodnje pa bo naš igralski kader precej odvisen od izbire selektorja članske reprezentance. V nogometu se stvari neprestano spreminjajo in temu se je treba prilagajati," pravi Primož Gliha, ki bo v mestu burje preizkusil tudi nekaj mlajših igralcev. Najmlajši bo Jan Mlakar iz Fiorentine, letnik 1998, ki mu – mimogrede – v teh dneh preglavice povzroča poškodba kolena, precej mlajši od drugih pa je še en mladenič. Erik Gliha, ki je edini na seznamu letnik 1997. In je selektorjev sin.
Očetovska ljubezen je popolnoma razumljiva, o tem bržčas ni treba razpredati. Pokažite mi očeta, ki sinu ne bi želel le najboljšega, toda težko me bo kdorkoli prepričal, da nekdanji odlični napadalec vendarle ni prestopil meje dobrega okusa, ko je med 23 igralcev, ki se bodo zbrali v Ajdovščini, izbral tudi Erika.
Vsake oči imajo kakopak svojega malarja, kakršnakoli izbira je vedno stvar presoje vsakega posameznika. Subjektivna ali objektivna, kakor hočete. Pogledi na isto stvar so pogosto različni, prihaja do številnih razhajanj, ki jih je v nogometnih krogih sprožilo tudi razkritje seznama Primoža Glihe. Očetovska ljubezen je popolnoma razumljiva, o tem bržčas ni treba razpredati. Pokažite mi očeta, ki sinu ne bi želel le najboljšega, toda težko me bo kdorkoli prepričal, da nekdanji odlični napadalec vendarle ni prestopil meje dobrega okusa, ko je med 23 igralcev, ki se bodo zbrali v Ajdovščini, izbral tudi Erika.
In prav tako ne dvomim o tem, da mu dela medvedjo uslugo. Da ne bo pomote. S sodelovanjem očeta in sina v klubu ali reprezentanci ni popolnoma nič narobe. Takšnih primerov je nešteto, tudi izjemno uspešnih, toda v prvi vrsti mora vse skupaj ostati v normalnih okvirih. Oziroma ne sme biti moteče. Za to, da je tako tudi v primeru Gliha, roke niti po naključju nisem pripravljen dati v ogenj. Iz preprostega razloga, ker se ne morem znebiti občutka, pa naj se trudim še tako močno, da gre za pretirano očetovsko ambicioznost poskusiti sinu omogočiti spodobno kariero. Prek zvez in bližnjice, namesto da bi si jo prislužil sam.
Z vsem spoštovanjem do fanta, toda pričakoval bi ga v selekciji U-19, vendar ga na zadnji reprezentančni akciji oziroma na dveh prijateljskih preizkušnjah proti hrvaškim vrstnikom ni bilo zraven. Igor Benedejčič na njegove usluge ni računal, za mlado izbrano vrsto naj bi bil primeren. So pogledi selektorjev v mlajših reprezentančnih zasedbah res tako zelo različni?
Če bi si Erik, ki je nedvomno žrtev celotne zgodbe, ne glede na mladost zaslužil vabilo in bi mu ga morda kdo oporekal zaradi očeta, zaradi domnevnega nepotizma, bi bil prvi, ki bi dvignil roko, bil bi prvi, ki bi glasno kričal, da mora igrati, toda v nastalih razmerah ... Ne, v teh pa ne. Najprej se vendarle mora dokazati in izkazati v klubskem dresu. Do zdaj ni blestel in bržčas je tudi to vzrok za tako mladega igralca kar številnih zamenjav klubskih barv. V jesenskem delu prvenstva je bil petkrat član začetne enajsterice prvoligaša s Portovala …
