Navijači Olimpije so v pričakovanju začetka spomladanskega dela prvenstva oziroma predvsem derbija z Mariborom vnovič živeli v upanju, da se bodo njihovi ljubljenci naposled resneje vmešali v boj za naslov prvaka. Za želeni scenarij je bilo treba uresničiti "zgolj" en pogoj. Premagati vijoličaste.
Optimizma je bilo na pretek, očitno so ga začutili tudi privrženci zeleno-belih, ki so spodobno napolnili tribune v Stožicah, a so domov odhajali razočarani. Kot že tolikokrat do zdaj. Njihovi ljubljenci niso izpolnili pričakovanj, znova so se zlomili pod pritiskom rezultata in v stanju pretirane napetosti niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Kot že tolikokrat do zdaj. To je preprosto prekletstvo, ki se ga Ljubljančani ne morejo znebiti. In nikakor ni nujno, da so na nasprotni strani večni tekmeci iz mesta ob Dravi.
Tudi neposrečeni odzivi po tovrstnih spodrsljajih so zelo predvidljivi, zato nisem bil pretirano presenečen, ko sta v sobotnem dvoboju z Rudarjem kapetan Aleksander Šeliga in Luka Žinko obsedela na klopi za rezervne igralce. Mar ju je bilo res treba ožigosati na tak način?
Zdaj zmaji za Mariborčani na vrhu zaostajajo že velikih enajst točk. Bolj kot ne je jasno, da bodo v prestolnici na lovoriko morali čakati vsaj še eno sezono, stanje duha v klubu in okrog njega je temu primerno. Klavrno. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati razmišljanja Izeta Rastoderja, toda poskusil sem zaman. Prvi mož Olimpije se je že pred časom odločil, da se z menoj ne bo več pogovarjal, pri tem še vedno vztraja. Toda iz krogov blizu uspešnega poslovneža sem izvedel, da je jezen. Zelo jezen. In hkrati razočaran. To je seveda nekaj popolnoma razumljivega, toda zanimivo je spoznanje, da poraz na večnem derbiju in remi z Rudarjem menda nista glavna razloga.
"Miletu čestitam, ni mu lahko. Daje obraz za svojo Olimpijo, v kateri ne odloča. Vsak tega ne bi počel. Vendarle je veličina slovenskega nogometa, igral je v ligi prvakov. Da daš obraz in hrbet za klub, v katerem o ničemer ne odločaš, ni preprosto. Njemu je najtežje," je pred natanko tednom dni po zmagi v Stožicah o vlogi Mileta Aćimovića v Olimpiji med drugim povedal Zlatko Zahović.
O razmišljanjih snovalca kadrovske politike pod Kalvarijo si je kakopak vsak ustvaril svoje mnenje, Izeta Rastoderja pa bojda najbolj jezi, ali če hočete boli, da je vse skupaj minilo brez odziva njegovega športnega direktorja. Da se ni oglasil Mile Aćimović oziroma prevzel odgovornosti in razkril, da je resnica vendarle drugačna. Da bi pojasnil, da so vse zimske okrepitve njegova izbira, prav tako kot odločitev po koncu prvega dela sezone o tem, da bo ekipo še naprej vodil Darko Karapetrović. Včeraj je bilo prepozno.
Nobenega dvoma torej ni o tem, da Izeta Rastoderja očitki, da je vedno glavni krivec za vse, ne pustijo ravnodušnega. Obtožbe se ga dotaknejo in jezijo, morda še bolj "skrivanje" podrejenih. Je tako jezen, da bi lahko posegel po kakšni spremembi?
