Če smo zapisali, da so Luko Dončića okradli pri belem dnevu, kaj potem reči za Tadeja Pogačarja. Ker je prišlo s strani velikanov športa, še toliko bolj peče in boli. Je še toliko težje razumljivo. Govora je seveda o laureusih, teh športnih oskarjih, ki so jih podelili v ponedeljek v Madridu.
Kot prvo čisto na kratko način izbora. Nominirance izbere mednarodni panel novinarjev, nato pa glasujejo člani akademije. Člani akademije so velikani, legende športa. Nadia Comaneci, Sergej Bubka, Dawn Fraser, Franz Klammer, Lennox Lewis, Edwin Moses, Martina Navratilova, Steve Redgrave, Mark Spitz, Katarina Witt ... če naštejemo le nekatere. Kot bi se sprehajal skozi dvorano slavnih. Preostale oziroma vseh 69 si lahko ogledate na tej povezavi.
V letu 2025 je omenjeno akademijo najbolj prepričal Carlos Alcaraz. Španec, ki je skupaj z Jannikom Sinnerjem dokončno ugasnil luč eri velike trojice ter tenis popeljal v novo obdobje. V ero velike dvojice. V letu 2025 je Alcaraz med drugim dobil Roland Garros in US Open ter masterse v Monte Carlu, Rimu in Cincinnatiju, v Wimbledonu ter na zaključnem turnirju ATP v Torinu pa klonil v finalu.
Sijajna sezona, toda ali je to res več oziroma primerljivo s Pogačarjevo sezono? Sezono, ko je zanesljivo slavil na Touru, pri tem pa dobil še tri spomenike ter osvojil naslov svetovnega in evropskega prvaka? Pogosto po nekaj deset kilometrov dolgih solo (po)begih.
Alcaraz morda ni bil niti najboljši teniški igralec v letu 2025, ampak je bil to Sinner. Pogačarjeva sezona je bila po drugi strani ena najboljših, če ne kar najboljša v celotni zgodovini kolesarstva.
Na poniju ali triciklu?
Kot vsak je tudi ta izbor v prvi vrsti stvar okusa oziroma kot pravi tista dodobra zlajnana fraza - vsake oči imajo svojega malarja. Toda … »To je velika novica za Carlosa Alcaraza in španski tenis, a res ne vem, kaj mora kolesar še storiti, da bi prejel nagrado Laureus,« je ob novici zapisal nek španski novinarski kolega. Poudarek je na španski.
Kaj bi moral Pogačar še storiti, da bi dobil v roke tega športnega Oskarja? Ni bilo dovolj, ko si je v letu 2024 kot prvi po skoraj štirih desetletjih nadel trojno krono in ni bilo dovolj lani, ko je šel morda še korak oziroma vrtljaj dlje in med drugim kot sploh prvi kolesar v zgodovini vseh pet spomenikov v eni sezoni končal na zmagovalnem odru. Vmes pa še enkrat osvojil Tour in ubranil naslov svetovnega prvaka. Kaj mu je torej še storiti? Vse to, kar je, le da se pri tem vozi po zadnjem kolesu? Ali pa vse to osvoji na poniju ali triciklu?
»Are you not entertained?« »Ali se ne zabavate?« se je v filmu Gladiator gledalcem zadrl Russell Crowe oziroma Maksimus Decimus Meridius. Nekaj podobnega bi se lahko Pogačar zadrl v obraz članom akademije Laureus.
Že hiter prelet nekdanji dobitnikov te nagrade kaže na to, da so tenisači v privilegiranem položaju. Nagrado so podelili 28-krat in trinajstkrat je pristala v rokah tenisača. Skoraj polovico Oskarjev so pobrali teniški igralci. Kako, zakaj … Vprašanje oziroma odgovor je bržkone večplasten.
Pogačarju v tolažbo? Kaznilnica odrešitve denimo. The Shawshank Redemption, film iz leta 1994, ki je bil nominiran za sedem oskarjev. Prejela ni nobenega, a danes boste redko kateri seznam naj filmov našli brez tega »remek dela« Franka Darabonta.
Morda je potrebno tudi še nekaj dodatnih let, da bodo vsi spoznali, kakšne mojstrovine je v zadnjih letih zrežiral Pogačar.
