Ko je Acun Ilicali prišel v Maribor, so si v Ljudskem vrtu oddahnili. Ni skrivnost, da je bančni račun vijoličastih skorajda že presahnil in da so bili Štajerci na robu obstanka. Morda se vse skupaj sliši pretirano, toda dejansko je obstajala velika možnost, da bi morali Mariborčani, če ne bi našli investitorja oziroma novega lastnika, pošteno zmanjšati svoj proračun in hkrati tudi precej zmanjšati svoje ambicije.
A kot rečeno, prišel je turški medijski mogotec Acun Ilicali, ki je bil predstavljen kot veliki odrešitelj šestnajstkratnih slovenskih državnih prvakov. V skladu s svojo profesijo je Ilicali ob prihodu obljubljal ogromno. Od novega trening centra, do povišanja proračuna. Sebe je predstavil kot ne najbogatejšega lastnika nogometnega kluba na svetu, a kot zagotovo enega bolj 'norih'. V pozitivnem smislu, seveda. Poudarjal je, da bo, če bo začutil potrebo, odprl denarnico in da denar nikdar ne bo problem.
In res je Acun Ilicali v svojih zdaj že skoraj dveh letih dodobra odprl denarnico. V klub je pripeljal nekaj nogometašev s pregrešno dragimi plačami. Takšnimi, ki si jih nogometaši glede na prikazano na igrišču zagotovo ne zaslužijo. Hkrati je povečal tudi proračun za nogometno šolo, a kar se tiče trening centra je doslej ostalo zgolj pri obljubi.
Maribor je bil v preteklosti znan kot klub, ki je svoje obveznosti vedno poravnal pravočasno. Plače niso zamujale, prav tako vijoličasti nikdar niso zamujali s plačilom računov za najrazličnejše storitve. S prihodom Acuna Ilicalija se je to spremenilo, zdaj se je Maribor v tem pogledu približal svojemu najhujšemu rivalu Olimpiji, kar pa Štajercem nikakor ne more biti v ponos.