Goran Dragić kot Dirk Nowitzki do brona na SP?

Malo tudi zato, ker od evropskega prvenstva na Poljskem prvič nisem potoval na prizorišče tekmovanja, malo pa zaradi neprepričljivih predstav na prijateljskih tekmah in še nikoli tako anemičnega, sicer vselej vedrega Gorana Dragića. Šel sem celo tako daleč, da sem dopuščal možnost črnega scenarija. Sicer majhno, pa vendarle. Zdaj se seveda počutim butasto.

"Slovenija ima ugled in tega se moramo zavedati," je pred kakšnim mesecem dejal Jure Zdovc in še poudaril, da nemara celo bolj verjame v kakovost svojih varovancev kot oni sami.

Priznam. Slovenci so me na uvodni tekmi z Avstralijo pozitivno presenetili. Morda so me v negativnem pogledu še bolj presenetili Avstralci, vendar to nikakor ne zmanjšuje mojega navdušenja nad Gogijem in soigralci. Ker so se tudi manj kot 24 ur pozneje odlično odzvali in Mehičane, ki bi lahko bili nevšečni, pa niso bili, zatrli v kali. Posledično njihove delnice na prvenstvu rastejo.

Če bodo brez madeža pričakali zadnjo tekmo v Las Palmasu (v četrtek z Litvo), bodo lahko napadli prvo mesto v skupini, kar jim bo odprlo pot do polfinala. Skrajno nenavaden sistem tekmovanja, ki so ga domačini pretkano iznašli, da bi se izogibali Američanom vse do finala, štiriindvajset ekip strogo razmejuje na dva dela, pravzaprav na dve povsem ločeni prvenstvi. Prvaka obeh se bosta prihodnjo nedeljo pomerila v velikem finalu, in če si na madridskem parketu nasproti ne bosta stali reprezentanci Španije in ZDA, bo to veliko presenečenje.

Slovenci bodo svoje prvenstvo odigrali v Las Palmasu in v Barceloni. Morebitni polfinale z ZDA bo izjemen uspeh, in ne glede na smelo postavljen cilj selektorja presežek brez primere. Tudi poraz bi Slovence odpeljal na madridski zaključek četverice, kjer bi se potegovali za bronasto kolajno.

Nemogoče? Pomislite, da starejši od bratov Dragić v družbi najbolj zvenečih posameznikov na tem prvenstvu kotira zelo visoko. In če je lahko pred 12 leti Dirk Nowitzki z manj nadarjenimi soigralci, kot jih ima branilec Phoenixa v slovenski izbrani vrsti, Nemčijo popeljal do bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu v ZDA, potem lahko kaj takšnega uspe tudi slovenskemu kapetanu.

Potem ko je slednji pred odhodom v Španijo iskreno potožil, da nima dobrega občutka, da vzdušje ni takšno, kot bi moralo biti, je po uvodnih zmagah že bolj prešerne volje. In o svojih občutkih – tistih izpred enega tedna in današnjih – brez težav govori, češ "jaz bom najbolj srečen, če se bo izkazalo, da sem se takrat motil." Kot kaže, se je res.