Nova sezona, nova Cedevita Olimpija. Besede, ki smo jih lahko brez sramu izrekli še pred kakšnim mesecem dni, ko je okoli ljubljanske zasedbe vladal precejšen optimizem. Takrat tega nismo trdili le zaradi povsem prenovljene zasedbe zmajev, v kateri je od lani ostala le četverica. To smo lahko trdili tudi zaradi tega, ker so Ljubljančani zelo vzpodbudno začeli tekmovanje v eurocupu, ki jim je v zadnjih dveh letih predstavljal velike težave. Štiri zmage na prvih petih tekmah so skrbele za optimizem, z njimi so ekspresno presegli sramoten izkupiček prejšnje sezone in ta zmagovalna serija je odvračala tudi pozornost od temnih oblakov, ki so se zgrinjali nad Ljubljano v regionalni ligi. Kako veliko se lahko spremeni v mesecu dni. Tisti občutki optimizma in novonastalega občutka, da bi letos res lahko bilo kaj drugače, se po šestem zaporednem porazu zdijo oddaljeni svetlobna leta, tisti črni oblaki pa so zdaj trdno zasidrani nad stožensko dvorano. Nova sezona, stara Cedevita Olimpija.
Deja vu je tisti občutek, ki ga marsikateri navijač čuti v zadnjih dneh in tednih ob spremljanju tekem – ter tudi dogajanja okoli – najmočnejšega slovenskega košarkarskega kluba. Vzorci iz lanske sezone – in tudi tiste pred njo – se vse bolj ponavljajo in so pravzaprav že neverjetno podobni tistim iz prejšnjih sezon.
Po eni strani ljubljanskemu klubu ne prizanašajo poškodbe, zaradi katere je še vedno odsoten Brynton Lemar. Te so v zadnjih letih postale nesrečna stalnica ljubljanskega kluba, ki nikakor ne olajša dela. Še večji problemi se pojavljajo na trenerskem mestu, katerega zdaj že več kot mesec dni zaseda pomočnik Đorđe Adžić, ki se iz tekme v tekmo zdi manj primeren za ta položaj. Toda pri Olimpiji pravzaprav nimajo izbire, saj je njegov nadrejeni Zvezdan Mitrović še vedno in vse bolj skrivnostno odsoten. Začetne zdravstvene težave so se spremenile v težave s hrbtom in "rutinsko" operacijo, ki jo je opravil. Kakšen teden odsotnosti in vprašljiv status pred vsako tekmo pa se je spremenil v pravo izginotje z obličja zemlje.
