Morda se nekateri ljubitelji slovenskega nogometa z menoj ne boste strinjali in boste kot protiutež na plan privlekli sezono 2003/04, ko so se do zadnjega kroga za naslov prvaka borili Gorica, Olimpija in Maribor, vsa tri moštva pa so na koncu končala v razmiku dveh točk, ali pa se boste spomnili sezone 2000/01, ko je Maribor osvojil naslov v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju z Olimpijo, toda letošnja sezona prve lige je vsaj po mojem mnenju najzanimivejša v zgodovini slovenskega klubskega nogometa. V boju za naslov prvaka so vijoličasti in zeleno-beli še vedno v mrtvem teku, v boju za obstanek je bila do pred kratkim polovica prvoligaških klubov. A ta sezona je najzanimivejša iz precej več razlogov kot samo tekmovalnih.
Če bi želeli podrobneje zapisati vse dogodke, ki so se zgodili v letošnji sezoni, bi lahko izdali knjigo. Pa ne slikanice, temveč obsežen roman, ki bi se po številu strani zlahka primerjal s Tolstojevim romanom Vojna in mir. Izjemno zanimiva poglavja, ki bi jih bralci verjetno požirali, bi si sledila od velike zmage Olimpije na prvem derbiju in posledičnega odhoda Anteja Šimundže, ustoličenja in presenetljivega "žaganja" Krunoslava Jurčića v taboru vijoličastih, prek Mirana Vuka in njegovih številnih precej nesmiselnih zamenjav trenerjev pri Zavrču, eksodusa iz koprske ladje, finančnih težav Rudarja, sanjske pravljice Krškega, težav Celja in Krke, prodaje (oziroma nakupa) Blessinga Elekeja, pa vse do drame s trenerji Olimpije (odstavitev Marijana Pušnika in pozneje Marka Nikolića) ter obeh zadnjih "afer" z Agimom Ibraimijem in Zlatkom Zahovićem ter Elekejem in Nikolićem v glavnih vlogah.
Kljub obsežnemu številu poglavij pa v tem neverjetnem romanu manjka le še nekaj, kar bo to knjigo naredilo najboljšo vseh časov. Manjka le še en, ultimativni zasuk, manjka še tista pika na i, za katero lahko poskrbijo pri Olimpiji, če se bodo odločili na klop postaviti nekdanjega trenerja Maribora Jurčića. Si predstavljate, da hrvaški strokovnjak pride v Stožice, potem ko so se ga pod Kalvarijo na precej grd način znebili, in po 21 letih naslov državnega prvaka vrne v prestolnico? Si lahko mislite, kakšna zgodba bi to bila? Pa ta poteza sploh ne bi bila nelogična, kvečjemu nasprotno. Z Jurčićem bi Olimpija zagotovo dobila v tem trenutku najbolj motiviranega trenerja na planetu Zemlja in nekoga, ki najhujše rivale zmajev pozna do potankosti, hkrati pa bi vijoličastim na neki način zeleno-beli vrnili tudi za zimski prestop Milivoja Novakovića. To bi bil roman, ki ga bralec preprosto ne bi mogel odložiti in bi ga prebral "na dušek". Zagotavljam.
