Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
29. 06. 2014 · 14:28
11. 06. 2024 · 09:38
Deli članek:

Juliana? Ne, cestni pilot

Profimedia

Ime ji je bilo Juliana, pri čemer se prva črka seveda izgovarja kot ž.

Govorila je v portugalščini z rahlim brazilskim naglasom, zven njenega glasu je nežno božal nočni zrak in krajšal ure, bila je odlična sopotnica. Njeno izgovarjanje besedne zveze rahel levi ovinek je mejilo na seksi, to moram priznati, in najbolj mi je bilo žal, kadar sem se znašel na dvestokilometrski cesti brez potrebe po menjavi smeri, tako da sem na njeno ponovno oglašanje moral čakati dve, morda celo tri ure. Včasih me je imelo, da bi obrnil v nasprotno smer le zato, da bi slišal njeno opozorilo, a vendarle nikoli nisva prišla tako daleč. Morda bi, če naju ne bi ločila moja neumnost. Pisal sem vam o noči, v kateri sem pustil prižgane luči najetega avtomobila in posledično spraznil akumulator, kar je sprožilo pravcato reševalno akcijo z neuspešnim porivanjem in precej bolj uspešnimi kabli. No, ta noč mi je odnesla Juliano. Izpad električne energije v nesrečnem renaultu je izklopil vgrajeno navigacijsko napravo, iz katere je prihajal angelski glas, in prekleta škatla vse od tedaj zahteva nekaj, čemur z grdimi črkami pravi codigo autenticacao. Gre za nekakšno štirimestno varnostno kodo, ki je najprej nikakor nisem uspel najti v vseh mogočih knjižicah z navodili za uporabo francoskega konjička, zdaj pa je že nekaj dni ne najdejo niti v izposojevalnici avtomobilov v Recifeju. Klical sem jih nekajkrat, v obupni angleščini vsakič najdejo neki nov izgovor, kode ni od nikoder, Juliane pa prav tako ne. Toda naj še tako pogrešam njen glas in poudarjanje blagega levega ovinka, moram z roko na srcu priznati, da sem v zadnjih dneh v marsikaterem pogledu na boljšem. Seksi opozarjanje na izvoze z avtoceste gor ali dol, Juliana preprosto ni bila tisto, kar sem potreboval in kar bi me zadovoljevalo v dovolj veliki meri. Morda si, če ne bi prišlo do dogodka z lučmi in elektriko, tega nikoli ne bi bil sposoben priznati in bi še naprej živel s tako pomembnimi pomanjkljivostmi. Zdaj, ko pogledam nazaj, pa so se mi odprle oči, v Recife ne bom več klical, Brazilka pa bo ostala ugasnjena vse do dne, ko bom čez dober teden dni avtomobil vrnil v garažo.

Juliana ni bila v mojih načrtih, seveda pa v Brazilijo nisem odpotoval brez navigacijske naprave. A ko so mi ob prevzemu avtomobila dejali, da mi pripada vgrajena različica tega božjega dara, sem uporabljal njo. In zaradi Juliane vztrajal, pa čeprav v resnici nisem bil zadovoljen. Imela je težave z računanjem razdalje in potovalnega časa, z izjemo blagega levega ovinka je pogosto dajala nenatančna navodila o smeri, predvsem pa je ne glede na nastavitve po mestih vedno iskala neke bližnjice, ki tukaj nikakor niso najboljša ideja. Celo daleč od tega, kajti če vam v večini evropskih mest bližnjice pridejo še kako prav, v Braziliji skorajda po pravilu pomenijo blodenje po četrtih, ki bi se jim človek želel izogniti v zelo širokem loku. Sploh po mraku je bilo pošiljanje skozi take predele grozno početje in preprosto ne morem verjeti, da nisem že prej preizkusil naprave, s katero me je, potem ko je nanjo naložil brazilske zemljevide, opremil sodelavec. Odkar sem jo prižgal, se je moja vožnja namreč spremenila v zgodbo o pravih smereh, natančnih izračunih in popolnem izogibanju zloveščih četrti, pri čemer prav neverjetno, kako natančni in kako posodobljeni so zemljevidi, ki jih uporabljam zdaj. Čeprav so Juliano vgradili na začetku letošnjega leta, je mojstrovina mojega kolega bogatejša za vse najnovejše ceste, ki jih posebej okrog v zadnjem trenutku zgrajenih prizorišč prvenstev ne manjka. O vsem skupaj ne bom razlagal preveč, kajti tako kot mnoga čudesa elektronike v povezavi s svetovnim spletom je tudi tukaj prisotna vsaj rahla nota nelegalnega. Toda sodelavec, ki ga ravno zaradi te note za vsak primer ne bom imenoval in ki se ob prižigu naprave smehlja ob napisu cestni pilot, si tak naziv vsekakor zasluži. Zaslužil pa bi si tudi precej več. Povsem legalno pivo bo šele začetek zahvaljevanja za izrazito olajšanje potovanja in dela, ob katerem je seksi Juliana le še oddaljen spomin. Podatek, da je slovenski glas, ki prihaja iz naprave, ki svoje delo opravlja toliko bolje, vse prej kot privlačen in celo nadležen, pa je povsem nepomemben. Sploh odkar sem odkril, kje ga je mogoče izklopiti.