Slovita La Gazzetta dello Sport, osrednji italijanski športni medij, je z velikim zanimanjem ugotavljala, da je med prvimi množičnimi prihodi na olimpijska prizorišča in v olimpijske nastanitve največ čudenja na družabnih omrežjih med športniki predstavljalo nekaj, kar je v Italiji tako zelo vsakdanje, tako zelo običajno, tako zelo samoumevno. Pa tudi v Sloveniji, ki na to državo seveda meji in je z njo kulturno povezana, ni kaj posebej čudno - četudi precej manj običajno.
Bide. Da, prav ste prebrali, bide. Pri naših zahodnih sosedih še vedno ne zgradijo nobenega novega naselja in nobenega novega kompleksa takih ali drugačnih (nakupovalnih, poslovnih, upravnih) zgradb, ne da bi kopalnice ali stranišča obvezno vsebovala tudi - bide. Prisoten je tudi v ogromni večini italijanskih domov, po vsej tej logiki pa tudi v vseh tovrstnih prostorih na olimpijskih igrah v Milanu, Bormiu, Cortini, Predazzu. Pa naj gre za tekmovališča ali za sobe v olimpijskih vaseh.
Sploh za generacijo športnikov, ki je v tovrstne nastanitve v Italiji prišla prvič, pa očitno to predstavlja veliko presenečenje, za nekatere celo pravi mali šok. Sodeč po objavah na družabnih omrežjih, ki jih je zbrala Gazzetta, nekateri ne vedo čisto dobro, kaj bi s tem kosom kopalniške opreme počeli. Spet drugi pa, ki so funkcijo bodisi ugotovili bodisi se o njej kje pozanimali, pa so nad dejstvom, da je nje uporaba v Italiji praktično norma tako za moške kot za ženske, izjemno začudeni.
Pri tem je seveda videti, da so zimske olimpijske igre geografsko precej omejene na tako imenovani zahodni svet - malo je športnikov iz arabskih in nasploh muslimanskih dežel, kjer je zelo podobna naprava seveda obvezna oprema vsakega stranišča. Še najmanj so verjetno začudeni Japonci - morda le nad nefunkcionalnostjo bideja v primerjavi z njihovimi slovitimi visokotehnološkimi stranišči, ki imajo to funkcijo na precej bolj sofisticiran način po pravilu vgrajeno.
In kaj pravijo geografska ter zgodovinska dejstva? Četudi so ga izumili in za ves svet poimenovali v Franciji, bide celo tam praktično ni več prisoten. Manj neobičajen je v južnem Sredozemlju, predvsem v nekoliko starejših zgradbah v Grčiji in Španiji, medtem ko ga drugod po Evropi in zahodnem svetu resnično praktično več ni - marsikje ga tudi nikoli ni bilo. Slovenija je nekje vmes - čeprav dandanes izjemno redek tako na javnih kot v zasebnih straniščih, pa tudi za mlajšo generacijo ni nekaj, kar bi kogarkoli posebej čudilo.
