Tina in Milo sta hermelina in sta maskoti olimpijskih in paraolimpijskih iger v Italiji. Njuni imeni sta skrajšani različici imen gostiteljskih mest: Tina iz Cortine d'Ampezzo in Milo iz Milana. Tina je bela in predstavlja olimpijske igre, medtem ko je Milo rjave barve in simbolizira paraolimpijske igre.
V izbor maskot so bili vključeni mladi učenci iz cele Italije. Med 1600 idejami sta prireditelje z zgodbo, karakterjem in simboliko najbolj prepričali Tina in Milo, ki so ju predstavili učenci šole iz Taverne na jugu Italije.
Maskoti imata tudi globlji pomen. Hermelini, živali, značilne za alpske pokrajine, s svojo hitrostjo, živahnostjo in sposobnostjo prilagajanja okolju simbolizirajo italijanski duh in vztrajnost. Njihova sposobnost spreminjanja barve kožuha glede na letni čas je simbol prilagodljivosti in odpornosti, kar sta ključni lastnosti, ki ju olimpijski športniki prikazujejo na tekmovanjih, so poudarili organizatorji iger ob predstavitvi lani na glasbenem festivalu Sanremo.
Milo se je rodil brez ene noge, a se je hitro naučil hoditi z uporabo repa. Zanj to ni omejitev, temveč priložnost za kreativne rešitve, kar je močno simbolno sporočilo o premagovanju ovir in sprejemanju raznolikosti.
Tina je ustvarjalna in radovedna osebnost, ki ljubi umetnost, glasbo in lepoto sveta okoli sebe. Ima visoke cilje (Dream big!), ki odražajo njeno energijo in veselje, kar želijo organizatorji prenesti tudi na obiskovalce ter športnike.
Maskotam bo družbo delalo šest simpatičnih majhnih likov, imenovanih The Flo. Ti simbolizirajo veselje, zabavo in prijateljstvo ter bodo dodatno popestrili podobe, povezanih z igrami, še posebej med najmlajšimi navijači.
Ananas na pico ali kečap na špagete?
Italijanska kulinarika sodi med najboljše na svetu. Italijani hrano jemljejo zelo resno. Ni le prehrana, je tradicija, regionalni ponos in pomembni vidik njihove kulture.
Je preprosta in brez posebnih dodatkov, zato so Italijani zgroženi, če kdo krši njihova pravila. Sodeč po anketi podjetja Bonusfinder je ravno kečap na špagetih največja kršitev italijanske kulinarike, tako meni 64 odstotkov vprašanih. Ananas na pici je drugi z 62 odstotki. Med preostalimi petimi najhujšimi 'kriminalnimi dejanji' so še namakanje testenin v hladno vodo (56,9 %), rezanje ali lomljenje testenin (55,1 %) in nedelitev hrane z drugimi (52,1 %).
Italijanska pica je minimalistična. Klasična margerita vsebuje le paradižnik, mocarelo in baziliko. Vse je v ravnovesju, tradiciji in krušni skorji. Več kot je dodatkov, bolj smo oddaljeni od italijanskega ideala, še posebej, če je to tropski ananas. Za Italijana je to podoben zločin kot za francoskega sommelierja, če bi nekdo k vrhunskemu bordojcu postregel burger iz McDonaldsa.
Glede testenin obstaja množica pravil Za uvod se špageti ne lomijo na pol. Prav tako se testenin ne da v mrzlo vodo in skuha, temveč se vodo najprej zavre in nujno soli. Skupaj ne kuhamo različnih oblik testenin. Ne smejo biti premalo ali preveč kuhane, morajo biti ravno prave na zob oziroma 'al dente'. In ko so kuhane, jih pod nobenim pogojem ne damo v hladno vodo.
Vsaka vrsta testenin ima svojo izbrano omako. Osnovna omaka je narejena iz svežih paradižnikov, zelišč in se kuha več ur. Prelivanje testenin s kečapom je za Italijane bogokletno dejanje, podobno kot če bi Moni Lisi narisali brke. Testenine niso priloga k mesu ali zelenjavi. V carbonaro ne sodi smetana - kremasta tekstura nastane s kombinacijo jajc in sira pecorino. K testeninam nikakor ne sodi česnov kruh.
Parmezan ne sodi k morski hrani, tako kot se cappucina ne naroča po 11. uri. Pijače na osnovi mleka lahko ovirajo prebavo, zato je kapučino strogo rezerviran za zajtrk, tudi po obrokih se ga ne pije. Prav tako kava ni 'za s sabo' med sprehodom, pije se stoje ob barskem pultu ali sede za mizo.
Solatni preliv je preprost. Solato se začini z olivnim oljem, kisom (balzamičnim ali vinskim), soljo in morda limoninim sokom. To je vsa umetnost.
Ob hrani se v Italiji pije voda ali vino, nobenih gaziranih pijač oziroma kokakol. Prav tako se z obrokom ne hiti; prehranjevanje je družabni dogodek. Okuse je treba občudovati in v njih uživati, pravijo naši zahodni sosedje.
Lochte prodal 'zlatnino'
Eden najuspešnejših plavalcev v zgodovini, Američan Ryan Lochte, je na dražbi prodal tri od svojih šestih zlatih olimpijskih kolajn. Zdaj 41-letni Američan je zanje prejel skupno 385.520 dolarjev (330.000 evrov). Lochte je kolajne prodal prek dražbene hiše Goldin Auctions, najvišjo ceno pa je dosegla njegova zlata kolajna s štafeto 4 x 200 metrov prosto na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu, ki jo je osvojil skupaj z legendarnim rojakom Michaelom Phelpsom. Zanjo je prejel 183.000 dolarjev (157.000 evrov). Zlata kolajna s štafeto 4 x 200 prosto z OI 2016 v Rio de Janeiru je dosegla ceno 122.000 dolarjev (104.000 evrov), medtem ko mu je zlata kolajna s štafeto 4 x 200 prosto z OI 2004 v Atenah prinesla 80.000 dolarjev (68.000 evrov).
"Nikoli nisem plaval za zlate kolajne," je Lochte zapisal na družbenih omrežjih, ko je bilo znano, da bo odličja prodal na dražbi. "Moja strast je bila vedno postati eden najboljših plavalcev na svetu. Kolajne? Bile so le pika na i neverjetnemu potovanju. Z več kot 90 kolajnami, vključno z olimpijskimi igrami, svetovnimi prvenstvi in vseameriškimi igrami, sem imel srečo, da sem dosegel več kot katerikoli plavalec," je dodal Američan, ki trenutno preživlja grenko ločitev od žene Reid.
Lochte je že leta 2022 prodal šest srebrnih in bronastih olimpijskih kolajn za 166.000 dolarjev (142.000 evrov). V svoji karieri je skupno osvojil 12 olimpijskih kolajn, s čimer je postal tretji najbolj odlikovani plavalec v zgodovini OI za rojakoma Phelpsom (28) in Katie Ledecky (14).
Lochte trenutno poskuša spremeniti svojo podobo po karieri, ki so jo zaznamovali tako svetovni rekordi kot veliki škandali. Ta čas piše spomine, v katerih podrobno opisuje svoje težave z odvisnostjo od drog in alkohola ter škandal 'lažni rop' na OI v Riu leta 2016. Takrat je slavni ameriški plavalec trdil, da so bili on in trije njegovi prijatelji iz ameriške reprezentance žrtve oboroženega ropa v Riu, vendar je preiskava kasneje ugotovila, da je bila zgodba izmišljena.
