Osnovni namen projekta je prek brezplačnih vadbenih programov h gibanju spodbuditi telesno nedejavno odraslo populacijo. Na voljo bodo različne vrste vadb in aktivnosti – od funkcionalne vadbe, plesa, nordijske hoje, joge, veslanja, teka do plavanja, badmintona, kolesarjenja, borilnih veščin, nogometa, rokometa, košarke, vaterpola in ostalih športov.
Brezplačne vadbe so namenjene polnoletnim posameznikom, ki ne dosegajo smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti, ki opredeljujejo vsaj 150 do 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 do 150 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezno kombinacijo obeh oblik aktivnosti ali vadbo za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko, ki vključuje vse glavne mišične skupine.
V okviru projekta se vzpostavlja mreža izvajalcev strokovno vodenih športno-rekreativnih in preventivnih programov za krepitev zdravja in aktiviranja odraslih na lokalni ravni. Pri izboru izvajalcev na podlagi javnega povabila je bil ključen element kakovost prijavljenih programov, strokovnost kadra, dostopnost in raznovrstnost ponudbe. Z izbranimi izvajalci so bile podpisane prve pogodbe, prvi programi se bodo predvidoma pričeli izvajati v oktobru. Brezplačne vadbe bodo potekale po vsej Sloveniji.
"V letošnji sezoni bo ponudba vadbenih programov zelo raznolika. Načrtujemo, da bo v celotnem obdobju projekta, ki bo potekal do leta 2028, izvedenih 466 programov športno-rekreativnih vadb, v katere se bo skupno vključilo okoli 10.000 posameznikov. Vsi vključeni posamezniki bodo ob začetku in zaključku programa opravili osnovne meritve telesnih sposobnosti, tako da bodo lahko spremljali svoj napredek in verjamem, da bomo tudi na takšen način marsikoga navdušili h gibanju," je ob predstavitvi projekta izpostavil dr. Uroš Mohorič, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
Celoletni vadbeni programi bodo 60-urni, kar pomeni vadba dvakrat tedensko po eno uro.
Projekt Zmigaj se do vadbe sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) ter Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ); skupna vrednost projekta znaša dobrih 4,4 milijona evrov. Dejan Židan, državni sekretar na MGTŠ, je ob tem dejal, da "z brezplačnimi vadbami v vseh regijah Slovenije odpiramo vrata odraslim, ki se ne gibajo dovolj, da naredijo korak k bolj zdravemu in aktivnemu življenju. To je naložba v ljudi in v prihodnost našega zdravja." Ob tem je izpostavil pomen sodelovanja športne in zdravstvene stroke ter hkrati še poudaril, da bomo s projektom prispevali k izpolnjevanju ciljev Nacionalnega programa športa; projekt bo prispeval k cilju povečanja deleža športno dejavnih odraslih prebivalcev Republike Slovenije.
Nacionalni inštitut za javno zdravje sodeluje v projektu kot institucionalni partner, ki hkrati upravlja vrsto nacionalnih preventivnih programov (med drugim Skupaj za zdravje, ZDAJ, MIRA, program SVIT) ter sodeluje v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih s področja telesne dejavnosti in zdravih gibalnih vedenj. NIJZ bo s svojo mrežo Centrov za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnih centrov dejavno vključen pri vključevanju posameznikov in bo v veliki meri pripomogel pri napotovanju neaktivnih posameznikov v izbrane vadbene programe.
"Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Redna telesna dejavnost je eden ključnih temeljev zdravega življenjskega sloga, saj pomembno vpliva tako na telesno kot na duševno zdravje. Podatki raziskave CINDI kažejo, da kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije z vsakodnevnim gibanjem dosega pomembne koristi za zdravje, vendar je delež tistih, ki redno izvajajo namensko telesno vadbo, precej nižji. Na NIJZ zato poudarjamo pomen rednega gibanja ter spodbujamo zmanjševanje sedenja in skrb za kakovosten spanec. Vse tri navade – telesna dejavnost, manj sedentarnega vedenja in dober spanec odločilno vplivajo na zdravje in zmanjšujejo tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Z rednim gibanjem lahko preprečujemo bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, debelost in številna druga obolenja. Obenem gibanje ugodno vpliva na duševno zdravje, zmanjšuje simptome tesnobe in depresije ter izboljšuje spanec in splošno počutje," pravi izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ.
Potekali bodo tudi specifični programi vadbe za osebe s stabilnimi kroničnimi boleznimi, ki potrebujejo posebno pozornost pri izvedbi vadbenih programov, vendar vadba zanje ni tvegana. Gre za vadbo za posameznike z bolečinami v hrbtenici, vadbo za sladkorne bolnike in vadbo za osebe po prebolelem raku.
Za izvajalce vadb v obdobjih 2026/2027 in 2027/2028 bo Olimpijski komite Slovenije v prihodnje objavil še dva ločena razpisa, v katerih bo za programe športno-rekreativnih vadb na voljo dodatnih 1,4 milijona evrov. Projekt Zmigaj se do vadbe se izvaja na podlagi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.