Moral bi to biti spektakel. Na eni strani izredno kakovostni Celjani, na drugi strani super vroči Koprčani. V finalu pokala. Na tekmi, ki je prinašala lovoriko. Hkrati pa tudi lepo nagrado v obliki kvalifikacij za ligo Europa. In posledično možnost za en zdrs na poti do skupinskega dela enega od evropskih tekmovanj. Za uverturo sta tekmeca poskrbela v zadnjih dveh tednih, ko sta se dvakrat pomerila v državnem prvenstvu. Najprej na Bonifiki, kjer je bilo 1:1, nato še pred štirimi dnevi na stadionu Z'dežele, ko so po vodstvu Celja z 2:0 na koncu do zmage s 3:2 prišli Koprčani. Kar je tako zelo razbesnelo Alberta Riero, prepričanega, da je njegovo moštvo izgubilo izključno zaradi sodniških napak, da je zagrozil celo s svojim odhodom iz slovenskega nogometa, češ, da ne želi biti klovn v tem sodniškem cirkusu.
Španski strokovnjak je tenzije dodatno dvignil na novinarski konferenci pred pokalnim finalom, ko je samozavestno sprejel vlogo favorita in dodal, da imajo Celjani veliko večje možnosti za zmago od Koprčanov. Ob tem je poudaril še, da si grofje veliko bolj zaslužijo pokalni naslov, ker so morali na poti do finala izločiti tako Maribor kot Olimpijo, medtem ko so imeli Primorci po njegovem mnenju lahko pot do finala.
Vsega je bilo konec po prvih 45 minutah
Riera je vlogo favorita prevzel tudi zato, ker je bil prepričan, da bo njegova ekipa na igrišču dominirala. A skoraj prepričani smo, da si niti v sanjah ni mogel misliti, da bo tako zelo dominirala. V prvem polčasu smo namreč videli enosmeren promet. Tako zelo enosmeren, da bi Koprčani morali Celjane prositi, če lahko morda začnejo znova, ker to, kar so prikazali v prvih 45 minutah, ni bilo vredno finala. Varovanci Slaviše Stojanovića so igrali obupno. No, pravzaprav sploh niso igrali. A treba je pošteno povedati: Predvsem zato, ker jim grofje niso pustili igrati. Zdelo se je, da so se Štajerci od prvega sodnikovega žvižga sneli z verige, nizali so eno dobro akcijo za drugo in na polčas odšli z neulovljivim vodstvom 3:0. Pri čemer so lahko bili bolj zadovoljni z rezultatom Primorci. Kar dovolj pove o tem, kakšno tekmo smo spremljali. Nekje do sredine prvega polčasa je Stojanovićeva zasedba nekako še uspela parirati grofom oziroma nekje do sredine prvega polčasa je koprski (pol)bunker zdržal. Potem pa je popustil. Prvič, drugič, tretjič. V razmaku 15 minut. Najprej je koprsko mrežo načel Svit Sešlar, ki je izkoristil odlično podajo Juanja Nieta. Nato so Celjani izpeljali odlično akcijo s kota. Sešlar je podal na drugo vratnico, tam je do strela prišel Žan Karničnik. Metod Jurhar je njegov poskus obranil, toda odbitek je v gol pospravil Aljoša Matko. Slednji je potem dodal še asistenco. Lepo mu je s peto podal Mark Zabukovnik, Matko je v ogenj poslal Nikito Josifova, ki je rutinirano žogo poslal mimo koprskega vratarja.
V drugem polčasu še en gol Celja in skorajšnji pretep
Tekma je bila po 45 minutah že odločena. Koprčani niso zmogli ne dovolj kakovosti ne dovolj moči, da bi v drugem delu naredili tekmo zanimivo. No, smo pa vsaj videli nekaj kolikor toliko nevarnih poskusov Primorcev, tako da lahko napišemo, da so se vsaj pojavili v velikem finalu. Vse skupaj je bilo sicer absolutno premalo, da bi lahko Koprčani sploh razmišljali o tolažilnem golu, kaj šele o čem drugem. Še več, tudi v drugem polčasu smo videli žogo v mreži Primorcev. Bila je to še ena fantastična akcija Celja. Najprej je žogo proti Kvesiću poslal Karničnik, celjski vezist jo je takoj poslal naprej do Sešlarja, ta na kratko do Matka, ki je dosegel še svoj drugi gol na tekmi. Obračun je bil tako dokončno odločen, malce pred koncem tekme pa se je prvič zaiskrilo na igrišču. Najprej je Sidibe odrinil Svetlina in prejel rumeni karton, sledilo je prerivanje, kjer je Curcio v glavo udaril Nieta in prejel rdeči karton.
Še bolj vroče je bilo takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu. Albert Riera se je takoj po koncu obrnil proti koprski klopi, od koder je v polnem sprintu priletel Stojanovićev pomočnik Savo Pavićević, ki je z nogo želel brcniti Španca. Situacija se je za nekaj trenutkov pomirila. Nato pa je na sceno stopil še Ivica Guberac, ki je želel obračunati z Riero. In Španec z njim. Varnostniki so nekako le uspeli preprečiti hud incident, vsekakor pa je bil zaključek finala sramoten za oba kluba. Po besedah sodnikov naj bi bili vsi petelini naknadno tudi izključeni. Videli bomo, kakšne kazni bodo sledile.
CELJE - KOPER 4:0 (3:0)
Ljubljana – Stadion Stožice. 6108 gledalcev. Glavni sodnik: Slavko Vinčić (Maribor) (od 50. Bojan Mertik (Odranci).
Strelci: 1:0 Sešlar (26), 2:0 Matko (30), 3:0 Josifov (41), 4:0 Matko (81)
KOPER: Jurhar, Mijailović, Mittendorfer, Sidibe, Curcio, Domgjoni, Tomek (od 70. Longonda), Manseri (od 82. Bohar), Popović (od 46. Jovanović), El Manssouri (od 70, Matondo), T. Jurić (od 76. D. Jurić). Trener: Slaviša Stojanović.
CELJE: Silva, Nieto (od 90. Bejger), Vuklišević, Nemanič (od 76. Tutyškinas), Karničnik, Zabukovnik (od 90. Eguaras), Matko, Delaurier-Chaubet (od 56. Kvesić), Svetlin, Josifov (od 90. Chidi), Sešlar. Trener: Albert Riera.
Rumeni kartoni: T. Jurić (72), Sidibe (83), Longonda (91); Nemanič (73), Svetlin (85), Kvesić (85)
Rdeči kartoni: Curcio (85)
