Težave z aritmijo, ki so ga za nekaj časa oddaljile od igrišč, se niso pojavile 'včeraj', a jih je na neki način prikrival oziroma jim ni hotel pripisovati prevelikega pomena. "Zaznal sem jih že v mlajših selekcijah, ko sem bil v Mariboru. Ne pogosto, toda kdaj pa kdaj sem med naporom začutil, da se nekaj dogaja. Da se je nekaj zgodilo. Občutek je bil, kot da bi mi 'preskočilo' srce, toda vse skupaj je hitro minilo, zato temu nisem posvečal kakšne pretirane pozornosti. In o tem nisem govoril z nikomer. Če je kdo morda opazil, da z menoj nekaj ni v redu, sem si izmišljeval vse mogoče. Razloge sem iskal v stresu, hrani … Bil sem mlad in mogoče malce nor, ampak sčasoma se je vse skupaj začelo ponavljati v krajših časovnih obdobjih. Čutil sem zelo močan utrip, narasel je celo na 256. Bilo je grozno ... Tema, zvezdice …, vendar ni trajalo več kot minuto. Ko je minilo, je bilo spet vse normalno, dobro sem se počutil, toda ker so se intervali krajšali, sem vendarle odšel na pregled k specialistu, kjer so mi povedali, kakšna je situacija, ter razkrili, da je lahko to za profesionalnega nogometaša kar precejšen problem," je svojo zgodbo začel opisovati Žiga Živko.
Poseg je trajal štiri ure
Na obveznih pregledih v mlajših selekcijah in v mirovanju niso odkrili nobenih posebnosti, ko pa se je pridružil članski ekipi Maribora, so jih začeli ugotavljati na obremenitvenem testiranju (cikloergometrija). "Takrat so zdravniki prvič vedeli, kaj je vzrok mojih težav. Začeli smo preiskave in predlagali so mi ablacijo (katetrska ablacija je uničenje tkiva, ki povzroča ali vzdržuje motnjo ritma) , da je vrag odnesel šalo, pa sem sam sebe prepričal po tekmi z Rogaško, na kateri se mi je 'stemnilo pred očmi'. Rekel sem si, da moram to odpraviti, tudi v klubu so vztrajali, da se lotim temeljitega zdravljenja. Poseg, ki je rutinski, sem 21. julija prestal že drugič, a že po prvem pred dvema letoma so mi rekli, da se težave lahko vrnejo, se ponovijo. V UKC Maribor ga je obakrat opravil dr. Franjo Naji, ki se mu neizmerno zahvaljujem za vse, kar je do zdaj storil zame. Veliko mi je pomagal in me miril v najbolj kritičnih trenutkih."
Gre za operacijo brez narkoze. "Zraven si, vse spremljaš, trajalo je štiri ure. Nekaj neverjetnega, nekaj nerazumljivega je, kako je medicina napredovala. Kaj vse lahko počnejo s teboj. Čudež! Če vsega tega ne vidiš, si je težko predstavljati," se je medicini priklonil Žiga Živko, a takšen poseg odpira tudi drugo 'fronto'. "Gre za boj z glavo, s psiho. Vem, da mi srce dela okej, nimam strahu, vendar je nekje v podzavesti kljub temu prisotno vprašanje, kaj pa, če se kaj zgodi. To je zahteven boj, a verjamem, da sem ga dobil, da sem to razčistil. Glava je najpomembnejša. Povsod."
Če se ponovi še enkrat, bom končal
Kot je omenil že sam, se težave lahko vrnejo, zato ni izključeno, da bo moral na ablacijo še kdaj, ampak … "Zdravnik mi je že položil na dušo, naj si profesionalnega športa ne predstavljam več, če se mi bo to še enkrat pripetilo. Da so pač v življenju tudi druge stvari in da v športu, nogometu, lahko deluješ tudi v drugačni vlogi," pravi 27-letni branilec, ki ne skriva, da se je spogledoval z idejo, da bi kopačke obesil na klin. "Bil sem v dilemi, zdaj nisem več. Predvsem po prvi operacij sem se poigraval z mislijo o koncu kariere. Tudi zato, ker je bil prvi teden zelo zahteven. Nisi takoj prepričan, da je s srcem vse v redu, hkrati začneš razmišljati o tem, da imaš nekoga, ki mu je mar zate. Da imam družino, dekle, prijatelje … Ne bi rad izgubil vsega. Boš nadaljeval, ne boš? S tem sem se ubadal, toda sčasoma sem ob spodbudi okolja in po mnogih pregledih, ki so potrdili, da je vse v redu, sprejel odločitev, da bom vztrajal. Ker sem prepričan, da je spet vse v najlepšem redu. Poleg tega se nogometu ne morem kar tako odreči. Preprosto me vleče na igrišče, neznansko rad bi še igral, bom pa gotovo upošteval nasvet zdravnika. Če se bodo preglavice ponovile, bo z nogometom konec. To pa vsekakor."
Otroci, ne odlašajte, tako kot sem jaz
Ampak zdaj je seveda osnovno vodilo spet zaigrati. "Počasi se vračam. Zelo počasi. Iz tedna v teden za odtenek stopnjujem napore ter posledično utrip in močno upam, da bom v začetku prihodnjega leta v takšnem stanju, da se bom lahko ekipi pridružil na zimskih pripravah. Veste kaj ... Februarja bom spet igral. Boste videli, da bo tako. O tem sem trdno prepričan, prav tako je izjemnega pomena, da mi v klubu stojijo ob strani, me podpirajo. Karkoli potrebujem, so mi vedno na voljo. To veliko pomeni," je poudaril Žiga Živko in za konec poslal sporočilo vsem mladim nogometašev, vsem mladim športnikom. "Otroci, ko začutite, da z vami nekaj ni tako, kot bi moralo biti, ko se dogaja nekaj, kar ni običajno, tega ne zanemarjajte. In ne skrivajte. O tem govorite na glas in se takoj odpravite na pregled. Ne odlašajte, tako kot sem jaz. Če ne bi, bi bila moja kariera mogoče drugačna. Odhod k zdravniku je nujno potreben, da bi se v čim večji meri izognili tragičnim primerom. Že tako jih je preveč, na ta način lahko vsaj znižamo njihovo število."
