favorskaya Svet24.si

Ruske oblasti aretirale novinarko, ki je pokrivala...

plimovanje, piran, obala, morje, poplava-2023 Svet24.si

V Sloveniji je povprečen občan zadolžen za 629 ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

doncic Ekipa24.si

Zaigralo vam bo srce! Ste videli, v kakšni majici...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Oglasno sporočilo
Oglasno sporočilo
0 07.12.2021 10:58:58

EKSKLUZIVNI INTERVJU: JAN OBLAK IN DARKO ŠKERL

O JANOVIH NOGOMETNIH ZAČETKIH, NAVIJAČIH IN DRUŽBENIH OMREŽJIH

OBREZ: Pred nami je še zadnji intervju v Unionovi akciji Nogometni bonton. Danes je z nami eden največjih zvezdnikov svetovnega nogometa, Jan Oblak. Pridružil se nam je tudi njegov dolgoletni trener, Božo Darko Škerl. Najprej nam malce pojasnita vajino zgodovino. Veže vaju trdna dolgoletna vez. To so lepe stvari v nogometu. To prijateljstvo, ki ostane dolga leta, čeprav je bil vajin odnos, bom rekel v narekovajih, posloven. Ti si bil nogometaš, Božo je bil tvoj trener.

OBLAK: Po toliko letih sva seveda prijatelja. Ko sem bil mlajši, je bil moj trener. Še vedno ga zelo spoštujem. Kar nekaj let je bil moj trener na Olimpiji. Nekako v času, ko je prejšnja Olimpija propadla, je nastala Olimpija Bežigrad. Tisto zgodbo smo začeli skupaj. Prej nanj gotovo nisem gledal kot na prijatelja, bil je moj trener. Bil je dokaj strog trener, kar mi je gotovo pomagalo na moji poti. Zato sem že v mlajših letih videl, da moram biti odgovoren in zrel. Ne glede na leta. Naučil me je veliko zelo dobrih stvari. In pomembnih stvari, da sem postal uspešen športnik. In seveda tudi dobra oseba. Vsak trener je tudi pedagog. On mi je to zelo dobro pokazal. Naučil me je zelo lepih stvari, ki mi v življenju pomagajo.

oblak, pivovarna-union

OBREZ: Najbrž se vsi strinjamo, da je sreča vendarle sestavni del nogometaševe kariere. Jan, če danes pogledaš nazaj, ostal si v Olimpiji. Olimpija je za slovenske razmere seveda velik klub. Ne glede na to, kaj se je dogajalo v tistih letih. Ravno zaradi vsega tega, kar se je dogajalo, si dobil priložnost v članski ekipi kot zelo, zelo mlad. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi takrat odšel tako kot ostali. Si kdaj razmišljal o tem? Kako danes gledaš na to?

OBLAK: Ko pogledam nazaj, je bila to gotovo prava odločitev. Takrat niti nisem imel druge želje. Želel sem ostati v Olimpiji. Od moje generacije sta mogoče ostala en ali dva igralca. Takrat smo nekako iz jame, peska, mivke začeli trenirati na umetni travi. Takrat se je to začelo menjati. Gotovo nimam kaj obžalovati. Lahko sem srečen in vesel, da se je vse odvijalo tako, kot se je. Da sem konec koncev tako hitro dobil priložnost. V klubu ni ravno lahko dobiti take priložnosti pri 16 letih. Da igraš v prvi ekipi. Ampak saj pravim, za tem je bilo veliko dela že od malih nog. Na koncu sem mogoče imel to srečo, da Olimpija takrat ni bila v tistih svojih najboljših časih.

OBREZ: Fair play, spoštovanje, nogometni bonton. To je naša rdeča nit. Živimo v dobi interneta. To se dobro vidi tudi, ko spremljam različne generacije nogometašev. Vaša danes deluje povsem drugače kot denimo Zahovićeva. Vsepovsod so tablice in telefoni. Kako pomembna so danes družbena omrežja za nogometaše?

OBLAK: Družbena omrežja so pomembna toliko, kolikor jim daš sam pomena. Svet se vsekakor spreminja. Včasih tega ni bilo. Tega je zdaj vedno več. Zaradi telefonov in vsega tega si bolj v središču pozornosti. V določenih trenutkih si na očeh svetovne javnosti. Vse malenkosti pridejo v medije in na splet. Vse seveda zanima, kaj določena oseba v nekem trenutku počne. Družbena omrežja so pomembna ali pa ne. Jaz mislim, da je to odvisno od tebe samega. Ljudje od tebe pričakujejo določene stvari, na tebi pa je, ali si pripravljen te stvari deliti ali jih boš obdržal zase.

oblak, pivovarna-union

OBREZ: Božo, strast in nogomet gresta z roko v roki. Zato je nogomet tako popularen, kot je. Brez strasti iz vseh strani ga ne bi bilo. In prav je, da strast obstaja. Imaš morda kakšno rešitev ali kakšen predlog, kaj narediti, da strast ne gre predaleč in ne postane problem? Vprašanje za milijon dolarjev.

ŠKERL: Moderna doba je prinesla, kot sta že omenila, skozi omrežja, da ima vsak dostop do veliko zadev. Svoje mnenje potem najbrž izraža tudi na stadionu. To se velikokrat potencira, prihaja do nasilja, v skupinah navijačev so tudi tisti, ki tja ne sodijo. Kako to izkoreniniti? Kako to narediti? Predvsem mora družba, naša, za druge države težko govorim, v Sloveniji pa bi morala družba narediti več v tej zadevi. Žal pri delu z mladimi ugotavljam, da se te vrednote počasi rušijo. Ni več spoštovanja do starejših. Otroci ne pozdravljajo. Ne znajo reči hvala. Kaj to pomeni? Da si le majhen korak od tega, da si na drugi strani. Mislim, da kot družba ne gremo v pravo smer. Skrbi me, kakšna bo družba čez deset let. Nekje se bo moralo nekaj spremeniti.

OBREZ: Božo, odnos med trenerjem in nogometašem je specifičen. Nogometaši so zelo različni. Treniral si jih že cel kup. Tudi tu mora obstajati spoštovanje, tudi tu mora obstajati fair play. Ker pa so osebnosti različne, se lahko zgodi marsikaj. Eni so, kot pravimo, bolj neugodni kot drugi. Kako si gradil odnos z nogometaši? Ti je uspelo vedno ohraniti strogi profesionalizem, odnos trener – igralec, ali tu pride tudi do konfliktov?

ŠKERL: Lahko rečem, da sem imel bodisi srečo bodisi sem imel takšne generacije, da smo imeli zelo dober odnos. Na eni strani, če lahko rečemo za mlajše, profesionalen, deloven, strog, na drugi strani pa ni bilo večjih problemov. Ne vem, ali sem imel srečo, ali je bilo kaj drugega.

OBREZ: Že prej smo odprli temo o nogometaših, ki si jih treniral. In zdaj konkretno vprašanje. Zakaj je med vsemi, ki so šli skozi tvoje roke, in ni jih bilo malo, svetovno slavo dosegel samo Jan? Najbrž ne gre samo za talent.

ŠKERL: Na prvem mestu je najbrž kakovost. Če nekdo ni talentiran, če nima kvalitete, lahko trenira sto ur na mesec, pa se to ne bo zgodilo. Dobro so ga usmerili že doma, ko se je vse začelo v Škofji Loki. Starši, tako mama kot oče, so mu vcepili delo, vztrajnost. Doma je videl, da je treba za uspeh v življenju zavihati rokave. Iz Škofje Loke se je vozil s kolesom na trening in nazaj. Ne vem, ali to veste. Ko smo imeli dva treninga ... Starša sta bila v službi, mi pa smo poleti dvakrat na dan trenirali. Hotel sem biti korak pred drugimi, zato smo imeli po dva treninga. Kako bo Jan prišel? Nihče ga ni mogel pripeljati, zato se je pripeljal s kolesom. 30 kilometrov v eno smer in 30 nazaj. Popoldne pa na nov trening. Zakaj je uspel? Ena stvar je to, druga je najbrž njegova vztrajnost. Trma, volja, želja.

Kako je Jan začel nogometno kariero? Kakšen je njegov pogled na navijaštvo v Sloveniji in po svetu? V kakšnem odnosu je s svojimi preteklimi in zdajšnjimi trenerji?

Celoten intervju s svetovno nogometno zvezdo in njegovim nekdanjim trenerjem si oglej na Union.si

Članki iz rubrike