Profesionalci na srečo lahko počnejo to, za kar so plačani. Dovoljeno jim je trenirati in igrati tekme, ki jih je sicer mogoče spremljati le prek televizijskih zaslonov, toda v nastalih razmerah je tudi to nekaj. Čeprav tribune samevajo, prvenstvo na prvoligaškem prizorišču daje vsaj občutek približka nekakšne normalnosti, a po drugi strani se vsi zavedamo, da prav nič ni normalno. Ves preostali nogomet je v mirovanju, vsa preostala tekmovanja so že mesece prekinjena in nič ne kaže, da bi se kmalu lahko nadaljevala. Druga liga, tretji ligi, regionalne, prvenstva MNZ-jev ...Vse stoji, igrišča samevajo, sproščeno druženje na tekmah, na katerih je še vedno mogoče zaznati nekaj prvinskega v najpomembnejši postranski stvari na svetu, je vse bolj oddaljen spomin. Enako velja za vse mlajše selekcije, kar je še večja groza. Na tisoče nadobudnežev je prikrajšanih za gibanje, za igrivost, za nekaj, kar obožujejo; obsojeni so na samostojno vadbo po navodilih trenerjev. Posledice so iz dneva v dan hujše in prihodnost bo razkrila katastrofalne razsežnosti.
Marsikdo si ne zna niti predstavljati
Vse to na lastni koži boleče doživlja tudi Jernej Javornik. Od nedavnega je v dvojni vlogi in moral bi biti polno zaposlen. Postal je trener Doba, hkrati pa je ostal vodja Mladinskega nogometnega centra Domžale. "Edina trenutna rešitev je vadba prek Zooma. Ukrepi so takšni, da drugače ne gre. To velja tako za Dob kot za vse mlajše selekcije v Domžalah, kjer so izjema obetavni fantje s profesionalno pogodbo, ki so se pridružili članski zasedbi. Seveda močno upam oziroma verjamem, da takšno stanje vendarle ne bo več trajalo pretirano dolgo. Bil sem skoraj prepričan, da bodo drugoligaši ter ekipe iz prve mladinske in kadetske lige že januarja dobile dovoljenje za treninge. Žal je stvarnost drugačna in nogometu se povzroča velika škoda. Zlasti pri mladih, saj je njihov razvoj zaustavljen. Marsikdo si morda ne zna niti predstavljati, kako hude bodo posledice. Če karikiram, je to tako, kot da bi vsi fantje imeli strgano križno vez. Vemo, kako dolgo traja okrevanje in koliko časa je po takšni poškodbi potrebnega za vrnitev na želeno raven," je pripovedoval Jernej Javornik in poudaril: "Ampak temu se ne moremo izogniti. Temu se je treba podrediti, prilagoditi in vsi skupaj si moramo prizadevati, da bi v čim večji meri omejili škodo ter ohranili primerno motivacijo mladih športnikov. Bojim se, da bodo vmes nekateri nogomet zamenjali s čim drugim. Da jih bomo izgubili. Truditi se moramo na vse načine, ki so dovoljeni. Kot pedagog nočem niti pomisliti, da bi morda kakorkoli kršili ukrepe ali celo na skrivaj trenirali. Kakšno sporočilo pa bi to bilo?!"
Vodja MNC Domžale je v nadaljevanju razkril tudi nadvse neprijetno izkušnjo, ki jo je doživel zaradi covida-19: "Ko so bili sprejeti ukrepi, je bilo treba stopiti pred fante in jim pojasniti, kaj to pomeni. Jim povedati, da tisti, ki imajo profesionalno pogodbo, treninge lahko nadaljujejo, vsi drugi pač ne. To je bila ena najtežjih stvari, ki sem jih doživel kot trener. Komaj sem zadrževal solze, res mi je bilo zelo hudo. Nenehno so skupaj, zdaj pa so se bili prisiljeni ločiti. To vendarle ni individualni šport, da bi lahko delal vsak posebej. Učimo jih, kako pomemben je kolektivni duh, potem pa so bili čez noč potisnjeni v samostojno vadbo. In to zdaj res traja že zelo dolgo, kar kajpada ni v redu. Da ne bo pomote: vsi skupaj se zavedamo, da je zdravje najpomembnejše in da moramo vsi skupaj storiti vse, da bi se virusa znebili. To razumem, ampak prav tako menim, da bi bilo mogoče poiskati neko vmesno pot, ki bi omogočila vrnitev na treninge."
