V zadnjih tednih, ko se tako kot preostala Evropa tudi Slovenija sooča z epidemijo bolezni covid-19 in tudi pomanjkanjem zaščitne opreme, je bil Aleksander Čeferin tisti, ki je takoj priskočil na pomoč državi in v velikem intervjuju v tiskani izdaji Ekipe SN z Andrejem Miljkovićem razkril celo ozadje.
Na začetku slovenske epizode v tej globalni krizi ste bili praktično edini, ki je uspel državi zagotoviti kakršnokoli pomoč v opremi – kako si razlagate, da ste bili pri tem uspešnejši od političnega vrha? Se v Sloveniji zdaj bolje zavedamo vpliva, ki ga imate, in tega, kar lahko naredite za našo državo?
V preteklosti sem velikokrat poudarjal, da funkcija predsednika Uefe prinese številne izjemno dobre kontakte, spletejo se celo nekatera prijateljstva na izjemno visokih ravneh, z izjemno vplivnimi ljudmi. Govoriva o ljudeh, ki spadajo med najvplivnejše na svetu – imam kar nekaj tovrstnih kontaktov, z določenimi ljudmi iz te skupine sem postal prijatelj v čisto pravem pomenu te besede. Recimo bobu bob: ob mojem mednarodnem delovanju na tej ravni je meni vsekakor lažje poklicati marsikoga, kot pa je to za nekoga, ki je ne glede na položaj v naši državi do zdaj v svoji karieri deloval zgolj izrazito lokalno. Lažje pokličem, lažje uredim, to je popolnoma jasno. Ker imam to možnost, pa je bila moja dolžnost narediti vse za to, da bi pomagal. Sploh ni druge razlage, ni druge interpretacije: to je bila in je dolžnost.
Moram vas vprašati, ali je po tistem znamenitem zapletu z zaščitnimi maskami in izginulim tovornjakom do vas prišla šala, da je Čeferin maske dobil pri Alibabi, minister za obrambo Matej Tonin pa jih je naročil pri 40 razbojnikih? Je to sploh šala? Kako ste jo dojeli in kako jo komentirate?
Videl sem – kako naj vem rečem, da nisem videl. Seveda je prišlo do mene, na splošno je fascinantno, koliko je v teh časih humorja, na telefon dobim vsa mogoča sporočila, vse mogoče domislice, ob nekaterih se krohotam ves dan. No, če se vrnem k tej šali, v kateri nastopam, pa moram poudariti, da je bil minister Tonin v komunikaciji z mano zelo odziven, zelo se je trudil, vsakokrat je ob dogovoru reagiral natanko tako, kot je bilo treba. Ne morem reči niti ene slabe besede, bil bi zelo krivičen, če bi ga kritiziral. Verjamem, da se je tudi v tem primeru potrudil, kolikor se je lahko. Verjamem, da je naredil, kar je mogoče. So pa stvari, ki jih v tako krizni situaciji ne more premakniti vsakdo, pa še naš sistem je očitno precej rigiden in to mu nikakor ni šlo na roko.
Vas je po tistih nekaj operacijah, ki ste jih takoj na začetku izpeljali sami, slovenska vlada prosila še za kakšno pomoč? Ste bili v kakšnem stiku z njenim predsednikom ali ministri?
S predsednikom Janezom Janšo se nisem slišal, sta me pa ministra za obrambo in gospodarstvo še prosila za pomoč. Po tistih donacijah, ki sem jih uredil, sta se obrnila name in me prosila, ali bi jima lahko pomagal pri nakupu zaščitne opreme. Poleg tistih donacij, za katere javnost že ve in sta prišli z naslova Alibabe ter z naslova lastnika milanskega Interja, prihaja še donacija iz Kazahstana, poleg tega pa sem vladi uredil kontakt za nakup. Tu je težava velika, saj velike države zakupijo celotno proizvodnjo, Slovenija ni mogla priti zraven in tudi tukaj sem uporabil svoje zveze. Moram vam povedati, da sem se tukaj zelo izpostavil. In samo upam lahko, da bo v tem celotnem procesu nakupa država dovolj odzivna, saj bo sicer to zelo škodovalo mojemu ugledu. Osebno sem prosil, naj našo vlado povežejo neposredno s proizvajalci, in dobil sem informacijo, da so jo povezali. Zdaj pa res iskreno upam, da bomo odzivni, da bomo hitri in da ne bo kakšnega problema. Še enkrat, zelo sem se izpostavil, veliko tvegam, toda glede na resnost situacije sem na to tveganje pripravljen in verjamem, da ga ne bom obžaloval.
