»Tako dobrega nogometa ni igral še nikoli,« so si enotni številni strokovnjaki – tako doma kot v tujini –, ko steče beseda o Josipu Iličiću. O njegovih igrah v dozdajšnjem delu sezone oziroma o njegovi podobi v preteklem letu. In dejstvo je, da je bila navdušujoča. V tolikšni meri, da si je Jojo povsem zasluženo prislužil laskavi naziv najboljšega nogometaša. Za las, ampak nagrada je v pravih rokah. V rokah virtuoza, ob takšnih in drugačnih mojstrovinah zvezdnika Atalante in slovenske izbrane vrste človek ne more ostati ravnodušen, hladen.
Razmišljal je o koncu kariere
Za njim je nadvse razgibana kariera, v kateri ni manjkalo nihanj. Vzponov in padcev. Od nekdaj je kazal izjemni talent, mnogi so opozarjali na njegove izjemne sposobnosti, toda vedno jih ni razkrival. O tem, ali zaradi lastnega značaja ter miselnosti ali zato, ker se mu trenerji (in še kdo) niso znali približati in iz njega izvleči vse najboljše, lahko le ugibamo. Ampak samo spomnimo, kako klavrno se je denimo končala zgodba v Interblocku. Na klopi za rezervne igralce v dodatnih kvalifikacijah. Razmišljal je o koncu profesionalne kariere, nakar je sledil odrešilni klic iz Ljudskega vrta. Vabilo Zlatka Zahovića ga je znova motiviralo, športni direktor vijoličastih mu je znal pristopiti na pravšnji način, kar ga je v navezi s štajerskim nogometnim okoljem spet vrnilo med žive. Tako zelo je eksplodiral v rekordno kratkem času, da je pod Kalvarijo prejel zgolj eno plačo. Maribor je sijajno zaslužil, nov dom Josipa Iličića je postala serie A. Najprej Palermo, nato Fiorentina, danes je to Atalanta …
Pomembni prelomnici
Že prej je pri zahodnih sosedih igral izvrstno, o njegovih potezah in golih so se pisale pravljice, toda v Bergamu je postal nekdo, o katerem vsi govorijo z neizmernim spoštovanjem. Mednarodno priznana vrednost. In stanovitna. Pri Atalanti je dozorel ob odgovornosti na primerni ravni tako na zelenici kot ob njej, vsekakor pa velja omeniti dve prelomnici, ki sta močno vplivali nanj. Prva je bila očetovska vloga, ki mu je namenila dodatno energijo, drugačen pogled na svet in tudi umirjenost, druga so bile težave z bezgavkami, ki so ga v drugi polovici leta 2018 za dalj časa odstranile z igrišč. »Bolezen me je spremenila. Po njej sem drugačen človek. Boljši. In spoznal sem, da nogomet ni vse,« je že večkrat poudaril napadalno usmerjeni vezist, ki bo kmalu dopolnil 32 let.
Kljubuje prevladi telesne moči
Zdaj njegova že nekaj časa končno prihaja do izraza v želeni vsebini. Je eden od tistih vse bolj redkih igralcev, ki se uspešno postavljajo po robu vse večji prevladi izjemne telesne moči. Spet bomo omenili, da se zaradi njega splača kupiti vstopnico. Užitek je zagotovljen, toda slovenski reprezentant hkrati ohranja pravšnjo mero tekmovalnosti, s katero ostaja na vrhunski ravni in ohranja svoj položaj med elito.
»Ko je navdahnjen, ko igra na pravi način, je nogometaš svetovne ravni in mu v resnici ni para,« je nad svojim varovancem navdušen tudi trener Gian Piero Gasperini. Zaradi vsega naštetega pač ne čudi, da si italijanski velikani že lep čas prizadevajo, da bi ga privabili v svoje vrste, Atalanta pa se je odzvala tako, da mu je ponudila novo pogodbo. Triletno, ki je ni mogel zavrniti. Na sezono mu bo navrgla dobra dva milijona evrov, kar ga uvršča v družbo največjih slovenskih športnih zaslužkarjev.
Čakajoč na odmeven dosežek z izbrano vrsto
V izbrani vrsti, v kateri je v zadnjem času na svoja pleča prevzel vso odgovornost, se njegova zgodba še ni uresničila, tista v Bergamu je zgodovinska. Atalanta je v prvič zaigrala v ligi prvakov in napredovala tudi v izločilne boje. Josipu Iličiću za oboje pripada dobršen del zaslug, toda sam vedno znova poudarja, da je v njem še dovolj ambicioznosti za še višje cilje. Ne le v klubskem dresu. Naprej ga žene tudi uspeh v dresu s slovenskim grbom. V niti enem trenutku ne skriva, da bi s Slovenijo neizmerno rad zaigral na velikem tekmovanju. Naslednja priložnost in morda tudi zadnja je svetovno prvenstvu v Katarju. V kvalifikacijah bomo prav gotovo videli Jojota lačnega uspeha, tega izziva se bo lotil z 'nožem med zobmi' ob prepričanju, da so skupaj s soigralci sposobni odmevnega dosežka, zato lahko pričakujemo, da bomo spremljali Josipa Iličića v najboljših izvedbah. Navdušujočih, razposajenih, odgovornih, kar bi obenem lahko pomenilo, da še kakšen naziv najboljšega nogometaša po izboru Ekipe SN čaka nanj ...
V izboru za najboljšega slovenskega nogometaša je drugo mesto zasedel zmagovalec zadnjih štirih let Jan Oblak, tretji je bil njegov vratarski kolega Samir Handanović, četrti golgeter Slovana iz Bratislave Andraž Šporar, peti pa Benjamin Verbić.
V letih 2015, 2016, 2017 in 2018 je bil najboljši nogometaš Slovenije Jan Oblak, pred njim pa so nagrade dobili Kevin Kampl (2013 in 2014), Samir Handanović (2009, 2011 in 2012), Valter Birsa (2010) in Milivoje Novaković (2008).
Bijol, Hadžić, Kronaveter
Član moskovskega CSKA-ja Jaka Bijol je drugič zapored najboljši mladi nogometaš, tokrat je za seboj pustil Adama Gnezdo Čerina, Dejana Petrovića, Jana Mlakarja in Žana Celarja. Kolegi s tiskane Ekipe SN so v sodelovanju z novinarji največjih medijskih hiš iz Slovenije izbrali tudi najboljšega slovenskega trenerja, to je za leto 2019 postal strateg Olimpije Safet Hadžić, ki je zbral več glasov kot Luka Elsner, Darko Milanič, Ante Šimundža in Srečko Katanec.
Tretje leto po vrsti so izbirali tudi najboljšega nogometaša Prve lige Telekom Slovenije, drugič zapored pa je največ glasov prejel Rok Kronaveter. Mariborčanu so v hrbet gledali Ante Vukušić, Saša Ivković, Amir Dervišević in Matic Vrbanec.
