Bralci so največje bogastvo vsakega časopisa, pri Ekipi SN imajo to srečo, da se lahko pohvalijo s pravim zakladom. Z neprecenljivim zakladom, v nasprotnem primeru edini športni dnevnik na sončni strani Alp ne bi izhajal že več kot 23 let. Mnogi so bili prepričani, da ne bo preživel, a je kljuboval vsem težavam. Da živi tako dolgo, je kakopak zasluga bralcev, ki mu ostajajo zvesti tudi v teh sodobnih časih, ki tiskanim medijem nikakor niso naklonjeni. Njihova zvestoba je izjemna, za kar so jim seveda neizmerno hvaležni, a brata Janez in Števek Sobočan iz prekmurske vasice Nedelica sta vendarle nekaj posebnega. Ekipaša sta vse od prve številke, hkrati vse izvode skrbno hranita in posledično sta ustvarila arhiv, ki jima ga zavidamo tudi na redakciji. Seveda nam ni preostalo drugega, kot da ju obiščemo …
Kriva je ljubezen do nogometa
"Za vse je kriva ljubezen do nogometa, ki sva ga včasih oba z bratom tudi igrala. To je bistvo, in ko je Ekipa začela izhajati, je bil to seveda pomemben vir informacij. Na ta način je bilo mogoče podrobno spremljati nogometna in nasploh vsa športna dogajanja. Tako pri nas kot v tujini. In tako je seveda še vedno," je uvodoma pojasnil Števek Sobočan in nato pristavil: "Na začetku smo Ekipo najprej kupovali. Od prve številke. Oče, brat in jaz. V strahu, da ne bi ostal brez nje, si je vsak priskrbel svoj izvod in na koncu dneva so bili v hiši tudi trije. Enako velja za Sportske novosti, s katerimi ste se potem pred nekaj leti združili. Skratka, bilo je preveč časopisov, zaradi česar smo se odločili, da postanemo naročniki."
Traja že več kot 20 let
Z bratom sta Ekipe kmalu začela shranjevati. "Nimava vseh izvodov, toda sčasoma se je rodila ideja, da bi bilo mogoče dobro, če bi Ekipe začela zbirati. In sva jih res. V tem trenutku ne vem natančno, od katere številke naprej, ampak vse skupaj traja že debelo čez 20 let. Če malce pretiravam, sem s tem na neki način postal zasvojen," dodaja starejši brat Janez.
Podoba zbirke je fascinantna. "Če bi vse izvode zložili enega na drugega, bi prišli do višine 7,5 metra. Da, to je kar obsežno. Najprej sva z bratom časopise shranjevala vsak v svoji sobi. Jaz sem imel eno omaro za oblačila, drugo za Ekipe. Tako je bilo vrsto let, nakar smo doma izpraznili hlev in odločila sva se, da prostor izkoristiva tako, da narediva posebno sobo, v kateri bova hranila vse Ekipe ter tudi šale in drese, ki sva jih prav tako začela zbirati," pravi Janez Sobočan.
Arhiv je tako izvrsten, da ima izjemno vrednost. Je morda naprodaj? Morda bi se za nakup odločila kar redakcija Ekipe SN? Kakšna je cena? "Ne, ni naprodaj, zato se je tudi o ceni nesmiselno pogovarjati. Preveč truda sva vložila v to, da bi se vsemu temu zdaj kar tako odrekla. Ne, nikakor ne. To nima cene, v prihodnje bo zbirka le še bogatejša. Vztrajala bova še naprej," poudarjata v en glas.
Del zbirke so tudi posebne izdaje Ekipe, ki so stalnica pred vsemi velikimi športnimi dogodki, prav tako kot albumi s sličicami, namenjeni svetovnim prvenstvom v nogometu, ki so za vsakega pravega zbiratelja še posebej dragoceni. "Pred časom se nama je oglasil gospod iz Nemčije. Prek skupnega prijatelja je izvedel za naju, za izpolnjen album SP 1974 je ponujal 1500 evrov. Ni bilo možnosti, da bi ga prodala, da bi se mu odpovedala," je z zanimivo informacijo postregel Janez, medtem ko nam je razkazoval zares všečno urejen prostor, v katerem je poleg Ekip še več kot 300 šalov številnih evropskih klubov, prav tako kot tudi dresov. "Hja, šale sem začel zbirati pred lepim številom let, ko mi je enega podarilo takratno dekle. Tako se je začelo, nakar sva začela zbirati še drese. Zbirka je zdaj že kar zajetna, ponosna sva nanjo. Še posebej dragoceni so šali številnih manjših klubov, ki jih je sicer nemogoče kupiti. Pomagajo nama mnogi prijatelji, ki vedo, kaj počneva, in vsi se trudijo, da bi nama priskočili na pomoč. Če kdo med njimi potuje v tujino, se pravzaprav nihče ne vrne praznih rok. Vedno znova kdo prispeva šal ali dres. Pomagal nama je tudi že marsikdo iz nogometnih krogov. Med drugim Ćiro Blažević," je povedal Števek in razkril zanimivost, povezano z baskovskim Athleticom iz Bilbaa. "Nadvse si želim dres in šal tega kluba, ki ga obožujem zato, ker vztraja na svoji poti. Ima svoj jaz. Tako zelo sem si želel zbirko dopolniti z rdeče-belim šalom, da sem se odločil, da si ga bom naročil prek klubske spletne strani. Naročil sem ga dvakrat in ga dvakrat plačal, a pošiljke nikoli nisem dočakal. Žal. Očitno se bo treba odpraviti v Bilbao ... Oziroma upam, da bom spoznal nekoga, ki bo to storil."
V naslednji sezoni spet na evropski tekmi Mure
Brata Sobočan sta sicer velika navijača nekdanjega prekmurskega ponosa, ki si prizadeva, da bi to spet postal. Predvsem Janez je goreč privrženec črno-belih: "Ne manjkam na niti eni tekmi v Fazaneriji, vmes si ogledam tudi kakšen trening. Da, vmes so bila tudi slabša obdobja, zgodila se je selitev v nižji kakovostni razred, ampak ljubezen do Mure ostaja večna. Spremljal sem tudi preizkušnje v najnižji ligi, zdaj se na moje veliko zadovoljstvo spet vrača na nekdanja pota. Oziroma se je tja že vrnila. Trenutne razmere so zares obetavne in verjamem, da bo tudi v prihodnje dovolj razlogov za optimizem. Bil sem v Aarau, kjer je Mura odigrala svojo prvo tekmo na mednarodnem prizorišču, in verjamem, da jo bomo kmalu spet videli v evropskem pokalu. Skoraj prepričan sem, da že v naslednji sezoni."
