Celjani, lanski finalisti pokalnega tekmovanja, so si na prvi tekmi na Areni Petrol priborili zmago z 1:0. Domžale so nazadnje v finalu pokala igrale leta 2011, današnja pokalna tekma pa je bila tudi priložnost za celjenje ran, saj je izkupiček ekipe na zadnjih petih tekmah štirje porazi in le en neodločen izid.
Oslabljeni gostje, na povratni tekmi niso mogli računati na kaznovana Marka Pajača in Lovreta Čirjaka, pri domačih še ni bilo Slobodana Vuka in Marka Alvirja, ki okrevata po poškodbah, pa so hitro podvojili vodstvo.
Že v prvem resnejšem napadu na tekmi je namreč žoga končala za hrbtom domačega vratarja Axla Maravala. Celjani so začeli akcijo po levi strani, Tadej Vidmajer je žogo z močno podajo poslal v kazenski prostor, kjer je domači branilci oziroma Darko Zec niso znali izbiti, dobro pa se je znašel Sunny Omoregie, ki je samo iztegnil nogo in žogo preusmeril v mrežo.
Nekaj minut pozneje je imel priložnost za domače Mario Lucas Horvat, toda iz težkega položaja je nekaj metrov pred golom žogo poslal nad vratnico.
Potem ko so Celjani znali umiriti igro in nadzirali položaj, so v zadnjih desetih minutah prvega dela prišli še do številčne prednosti. Nervozni Alvaro Brachi, ki se je pred tem pritoževal, ker sodniki niso dosodili prekrška nad njim je takrat s hrbta grobo pokosil Milana Sprema, sodnik Roberto Ponis pa mu je takoj pokazal rdeči karton.
Nadaljevanje ni postreglo s posebej razburljivim nogometom. Domžalčani so skušali priti do zadetka, toda niso bili nevarni, Celjani pa so se bolj kot iskanju povišanja vodstva posvetili branjenju ugodnega skupnega izida. Tako tudi vratar domačih Maraval ni imel veliko dela.
Ob koncu, ko je bilo že dolgo jasno, kdo je finalist, sta si ekipi priigrali vsaka še po eno priložnost za spremembo izida. Najprej gostje v 87. minuti, ko je Rudi Požeg Vancaš močno meril z roba kazenskega prostora, a je domači vratar žogo odbil čez prečko v kot, Domžalčani pa v zadnji minuti, po prostem strelu Jureta Balkovca, a je Kotnik žogo odbil.
