Čeprav se aktualno tekmovalno leto sploh še ni končalo, je naslednje že pred vrati. Tako pač je pri nas. Čez natanko 51 dni bo Olimpija odigrala prvo tekmo v sezoni 2015/16, kar med drugim pomeni, da časa za analiziranje, kadrovanje in iskanje odgovorov na druga odprta vprašanja, ki jih je roko na srce ogromno, res ni veliko.
Če za Maribor kratek premor med eno in drugo sezono ni niti najmanjša težava, je v prestolnici kakopak drugače. Če ste zadnjih nekaj mesecev preživeli z zaprtimi očmi in rokami čez ušesa ter tako niste spremljali, kaj se je dogajalo z Olimpijo, potem velja poudariti nekaj dejstev. Denimo to, da so zeleno-beli pred dnevi ostali brez športnega direktorja, saj je Milenko Aćimović še drugič v svoji postigralski karieri zapustil Olimpijo. To torej pomeni, da edini ljubljanski prvoligaš nima nikogar, ki bi bil zadolžen za kadrovanje ekipe. Če vemo, da že nekaj časa nima niti poslovnega direktorja, potem se je treba vprašati naslednje: kdo je sploh tisti, ki je odgovoren za vsakodnevna opravila pri vodenju kluba? Če je to predsednik Izet Rastoder, potem stvari bržčas ne tečejo kot po tekočem traku. Ugledni poslovnež pač ne skrbi le za Olimpijo, ampak mu občutno več časa vzame njegov primarni posel – trgovanje s sadjem. Vendarle pa se bo moral v teh dneh precej posvetiti svojemu klubu, ne nazadnje tudi vprašanje o trenerju članskega moštva ostaja odprto.
Njihova opozicija je tako rekoč hkrati povišala ton govora in včeraj je iz več različnih virov prišla skorajda identična informacija: da je posel bolj ali manj sklenjen. In da obe strani, ki naj bi prejšnji teden že podpisali pismo o nameri, le še usklajujeta podrobnosti. Namiguje se tudi na to, da bi do primopredaje poslov lahko prišlo okoli 15. junija.
Seveda pa prodaja Šporarja ni tisti posel, za katerega navijači Olimpije v teh dneh držijo pesti, da se bo uresničil. Številni si precej bolj želijo, da bi si Rastoder v roke segel z Milanom Mandarićem, ki menda še vedno ni povsem obupal nad prevzemom nekoč uglednega kluba. Dejstvo je sicer, da so se vsi vpleteni zavili v molk, a zagotovo ne, ker se ne bi nič dogajalo. Pogajanja se nadaljujejo, le informacije, ki prihajajo v javnost, so si še naprej nasprotujoče. Je pa res, da so tisti, ki so še nedolgo tega vehementno zavračali možnost Rastoderjevega odhoda, v zadnjih dneh precej manj glasni. Njihova opozicija je tako rekoč hkrati povišala ton govora in včeraj je iz več različnih virov prišla skorajda identična informacija: da je posel bolj ali manj sklenjen. In da obe strani, ki naj bi prejšnji teden že podpisali pismo o nameri, le še usklajujeta podrobnosti. Namiguje se tudi na to, da bi do primopredaje poslov lahko prišlo okoli 15. junija oziroma en mesec pred začetkom nove sezone.
Kdorkoli bo torej že na čelu Olimpije, bo imel časa za kadrovanje bore malo. No, če bo klub dobil novega lastnika, bo ta bržčas tako ali tako začel delati na dolgi rok. In predvsem v precej bolj umirjenem ter sebi naklonjenem okolju, v katerem od njega rezultatov ne bodo pričakovali kar čez noč. Če bo na čelu ostal Rastoder, pa se žal zdi, da četudi bi imel za snovanje načrtov in pripravljanje na novo sezono na voljo več mesecev, mu to ne bi prav nič pomagalo pri iskanju poti iz popolne zablodelosti, v kateri se je Olimpija znašla pod njegovim vodstvom. O tem, katero izhodišče bi bilo za zmaje boljše, pa verjetno ni treba izgubljati besed.
