Že več let poslušamo o številnih korupcijskih škandalih, ki pretresajo krovno mednarodno nogometno organizacijo. Fifa naj bi postala kužna organizacija, v kateri se prepletajo korupcija, podkupovanje in škandali različnih vrst. Vse odkar je leta 1998 na čelo Fife prišel Sepp Blatter, so se zgodbe o korupciji in drugih škandalih začele množiti kot gobe na dežju, nogometni navdušenci pa so kaj kmalu postali povsem apatični in ob vedno novih sumih korupcije le še odmahnili z roko, češ, nič novega. Če damo samo nekaj primerov: Jack Warner, predsednik Concacafa, je odstopil leta 2011, ko je bil obtožen zaradi korupcije in jemanja podkupnine, leta 2006 mu je Fifin etični komite izglasoval nezaupnico, potem ko je revizija pokazala, da je zaslužil najmanj milijon dolarjev na račun nelegalno prodanih vstopnic za svetovno prvenstvo.
Warnerjev namestnik Chuck Blazer, ki so mu nadeli vzdevek Gospod 10 odstotkov, ker si je jemal svoj kos pogače med kupčijami, je bil leta 2013 suspendiran zaradi prevare. Predsednik južnoameriške nogometne zveze, Paragvajec Nicolas Leoz, je odstopil, ker naj bi vzel 130 tisoč dolarjev marketinškemu partnerju in ker naj bi od angleške kraljice zahteval čin viteza v zameno za svoj glas in podporo Angliji pri organizaciji svetovnega prvenstva leta 2018. Še vedno pa odmeva tudi afera z Ricardom Teixeiro, predsednikom brazilske zveze, ki je odstopil po tem, ko so se na njegov račun začele pojavljati obtožbe, da je prejel kar 41 milijonov dolarjev podkupnine. Joao Havelange, bivši Teixeirov tast in nekdanji predsednik Fife, je bil prav tako vpleten v ta škandal. Havelange je odstopil iz Fife in Olimpijskega komiteja, tik preden sta obe organizaciji vložili disciplinski postopek proti njemu.
Seveda je pri vsem tem lahko biti ciničen, a cinizem je dobrina, ki si je v tem trenutku ne more privoščiti nihče, ki mu je pri srcu najpomembnejša postranska stvar na svetu. In na srečo obstajajo organizacije, ki so namesto cinizma ubrale drugačno pot, pot čiščenja in kaznovanja ljudi, ki si kazen zaslužijo. Včeraj so švicarski organi pregona v Zürichu, kjer naj bi v petek potekal kongres in tudi volitve novega predsednika Fife, aretirali sedem funkcionarjev Fife, med drugim tudi dva podpredsednika Jeffreyja Webba in Eugenia Figueredo, ob njima pa še Eduarda Lija, Julia Rocho, Costasa Takkasa, Rafaela Esquivela ter Joseja Mario Marina.
To je sedmerica izmed štirinajstih ljudi - šest jih je že priznalo krivdo -, obtoženih, da so v zadnjih 25 (!) letih – vse skupaj naj bi se začelo že leta 1990 na svetovnem prvenstvu v ZDA – s prejemanjem podkupnine zaslužili kar 150 milijonov dolarjev. Med preostalo sedmerico najdemo že prej omenjena Jacka Warnerja in Nicolasa Leoza, ki sta bila nekoč funkcionarja Fife, štirje obtoženi so bili direktorji v športnem marketingu Alejandro Burzaco, Aaron Davidson, Hugo in Mariano Jinkis, eden, Jose Marguiles, pa je delal v poslu s televizijskimi pravicami. Nalog za aretacijo vseh štirinajstih ljudi je sicer izdalo ameriško tožilstvo, ker so bile denarne operacije opravljene prek ameriških bank, obtožnica pa obsega neverjetnih 47 točk, med drugim so obtoženi za prevaro, pranje denarja, izsiljevanje in goljufijo.
Pri Fifi so včeraj sklicali izredno tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili, da predsednik Sepp Blatter ni med obtoženimi in da bo še naprej nemoteno opravljal svoje delo, če bo v petek izvoljen še naslednja štiri leta, predstavnik Fife za odnose z javnostmi Walter De Gregorio pa je dejal: "To je dobra stvar za Fifo. Sicer nam ni lahko, vse skupaj nas boli, vendar to dokazuje, da smo na dobri poti."
Hkrati s pravosodnim ministrstvom ZDA, ki je že dejalo, da je obtožnica za štirinajst obtoženih šele začetek, poteka še ena preiskava, in sicer so jo sprožili Švicarji. Ti so se lotili preiskovanja suma korupcije pri glasovanju za organizatorja svetovnega prvenstva leta 2018 v Rusiji in leta 2022 v Katarju. Spomnimo, Fifa je podobno preiskavo pred tremi leti zaupala ameriškemu preiskovalcu Michaelu Garcii, ki je odkril številne nepravilnosti, nato pa Fifa njegove preiskave ni javno objavila, temveč je v javnost spravila le povzetek, v katerem je bilo zapisano, da večjih nepravilnosti z glasovi ni bilo. Garcia se s tem povzetkom ni strinjal, še več, glasno in jasno je povedal, da je zmoten, napačen, nato pa je odstopil. Zdaj je torej švicarsko tožilstvo vnovič odprlo primer – pomagali naj bi si tudi z ugotovitvami Garcie, ki jim jih je izročila Fifa –, med osumljenimi pa je deset visokih funkcionarjev Fife. Čeprav nista osumljena, bosta izprašana tudi Sepp Blatter in Michel Platini, preostalih deset imen pa je: Issa Hayatau (predsednik afriške nogometne konfederacije), Angel Maria Villar Llona (Španija), Michel D'Hooghe (Belgija), Senes Erzik (Turčija), Worawi Makudi (Tajska), Marios Lefkaritis (Ciper), Jacques Anouma (Slonokoščena obala), Rafael Salguero (Gvatemala), Hany Abo Rida (Egipt) in Vitalij Mutko (ruski minister za šport in glavni v organizaciji svetovnega prvenstva 2018).
