Muamer Vugdalić je nove izzive našel v delu z mladimi, v Ljudskem vrtu vodi kadetsko ekipo in selekcijo do desetega leta starosti. Z razmerami v mlajših kategorijah je torej odlično seznanjen. In dokaj zadovoljen, toda ob prepričanju, da je lahko še precej bolje.
Na kakšni ravni je na sončni strani delo v mlajših selekcijah, v kolikšni meri se lahko primerjamo s tujino? V zadnjem obdobju smo o tem v Ekipi že veliko pisali in predstavili kar nekaj stališč, kakopak nas je zanimalo tudi mnenje Muamerja Vugdalića. "Popolnoma jasno je, da najbolj zaostajamo pri razmerah za delo. To je gotovo naš največji primanjkljaj. Potrebujemo čim več travnatih igrišč in še več trenerjev. Najbolj so razlike opazne ob gostovanjih v tujini, ko vidimo, da ima vsaka ekipa po dva ali tri trenerje, strokovnjaka za kondicijo in še bi lahko našteval. V tem pogledu gotovo zaostajamo, vendar je hkrati dejstvo, da v kakovosti kljub temu iz leta v leto napredujemo in se približujemo nogometno razvitejšim okoljem oziroma smo konkurenčni. Uvrstitev reprezentance U-17 na evropsko prvenstvo to gotovo razkriva. V Sloveniji z mladimi delamo dobro."
Človek bi pričakoval, da v Ljudskem vrtu z razmerami za trening nimajo težav. Da jim ne manjka niti ptičjega mleka, toda čeprav gre za klub, ki je v aktualni sezoni tekmoval v skupinskem delu lige prvakov, je resnica drugačna. Površin za kakovostno vadbo še naprej kronično primanjkuje.
Naravna ali umetna trava je prav tako večno vprašanje? "Sem velik zagovornik tega, da je čim več treningov in tekem na naravni travi, čeprav po drugi strani ni nobenega dvoma o tem, da brez umetne podlage prav tako ne gre. Zlasti v zimskih mesecih je zelo koristna, tudi za učenje nogometnih osnov najmlajših je nadvse primerna. Od petnajstega leta naprej pa si je vsekakor treba prizadevati, da bi bili kar se da več na naravnih površinah, da bi imeli mladi igralci dovolj časa, da se privadijo na nove razmere, ker so razlike res velike. So primeri, ko nekateri pri sedemnajstih ali osemnajstih letih prvič obujejo nogometni čevelj za naravno travo, kar se nikakor ne bi smelo dogajati, navsezadnje je tudi udarec po žogi drugačen, na naravni travi je treba vanj vložiti precej več energije. Mnogi mladi prav tako ne znajo drsečega starta, ker je na umetni travi preprosto prenevaren, in še bi lahko naštevali," je pripovedoval nekdanji reprezentančni branilec.
Kako pomemben pa je pri mlajših selekcijah rezultat? "Najpomembnejše je učenje, posebej pri najmlajših. Nekoliko pozneje, od U-15 naprej, tudi rezultata ne gre povsem zanemariti. A naš osnovni namen je vendarle poskrbeti za pravšnji razvoj igralca, je pa seveda res, da je delo lažje, če ga spremljajo tudi rezultati. V tem primeru je ozračje boljše, bolj sproščeno. Je pač tako, da kakovostna vadba prinaša rezultate, ampak tekmovalni dosežek ne sme biti imperativ," je odvrnil Muamer Vugdalić, ki je s položajem trenerjev mlajših selekcij pod Kalvarijo izjemno zadovoljen, v marsikaterem klubu je drugače.
"O drugih težko govorim. Od kakšnega kolega sem sicer že slišal, da so v svojem okolju premalo spoštovani, v Mariboru nikakor ni tako. Naš status je takšen, kot si ga lahko le želimo. Klub nam namenja vso potrebno podporo, da z dobrim delom mlade fante skušamo usmeriti na pravo pot. Nogometno ali življenjsko," je pojasnil Piko, ki ne skriva, da so njegove dolgoročne ambicije povezane z vodenjem članske ekipe, a obenem poudarja, da je trenutno osredotočen zgolj in samo na delo z mladimi, v katerem uživa.