Ko je v 74. minuti Slovenec vstopil v igro s klopi, so njegovi rdeči vragi vodili 2:0, on pa je po nekaj sekundah s prvim dotikom žoge imel fantastično priložnost. S prvim strelom z glavo je zadel vratnico, z drugim meril mimo. In ko je 15 minut pozneje Fulham izenačil na 2:2, se je res zdelo, da je Šeško v dresu Manchester Uniteda preklet ter da bo pot nazaj zelo dolga in trnova. A v 94. minuti je dobil žogo v kazenskem prostoru in ne samo zadel, temveč fenomenalno zadel. Za 3:2. Za zmago. Za ekstazo.
Trenerju Michaelu Carricku je, če zdaj zajamemo sapo in se vrnemo na začetek, treba priznati, da je pri določanju začetne enajsterice ravnal logično in pričakovano. Stvari so mu delovale tako zelo dobro, da tudi poškodba Patricka Dorguja preprosto ni mogla priklicati v začetno enajsterico Benjamina Šeška. Taktično je bila ekipa proti Manchester Cityju in Arsenalu na poti do dveh imenitnih zmag postavljena takoj sijajno, da kljub lažjemu nasprotniku v podobi Fulhama sprememb ne bi bilo lahko upraviči.
In res. Ne samo da je Beni spet ostal na klopi, United je bil spet tak, kot si ga njegov novi trener in milijoni navijačev lahko samo želijo. In ravno Matheus Cunha, ki je zaigral namesto Doguja v prvih 11, je dosegel zadetek za 2:0 in za navidez mirno jadranje proti tretji zaporedni zmagi. A kot že veste, od mirnega ni ostala niti črka m. Najprej bi bil Carrick skoraj največji trenerski čudodelec, ko je bil centimeter od 3:0 oddaljen nekaj sekund po Šeškovem vstopu. Nato pa se je začelo.
Če se je zdelo, da Benijeva zapravljena priložnost ob zadeti vratnici ne bo pustila nekih posledic, se je zdelo zelo narobe. Fulham je najprej izkoristil enajstmetrovko, nato pa kar 9 minut sodniškega podaljška v 91. minuti proslavil s fantastičnim zadetkom za 2:2. A kar je bilo pred tem golom videti kot najboljša novica za goste, je vendarle postalo žarek upanja za domače. Namreč ostalo je še veliko sodniškega podaljška, podobno kot po izenačenju Arsenala prav tako na 2:2 pa so rdeči vragi ostali mirni.
Kot teden dni poprej so krenili naprej, a če je imel takrat Šeško zgolj prste vmes pri norem zmagovitem zadetku, je tokrat enako norega dosegel sam. Podaja Bruna Fernandesa ni bila najboljša, šla je precej za hrbet. Toda Šeško je to opazil, se pravočasno ustavil, šel po žogo nazaj, si jo namesti in s fantastičnim strelom iz res težkega položaja resnično fantastično zadel. Za noro zmago in svojo lepšo prihodnost. In za tistega reveža, ki se bo prvič postrigel, če jih United zmaga 5 zapored. Zdaj je pri treh.
