Pred dnevi ste končali svoje poslanstvo na klopi Al Wahde, zato me seveda zanima, kakšen je vaš trenutni status? Ste morda blizu temu, da že v kratkem dobite nove delodajalce?
Nimam podpisane pogodbe z nobenim klubom. Tisti, ki so zadolženi za to, še malce delajo. (smeh) Zdaj sem doma, kjer imam polno nekih projektov, ki jih moram speljati, medtem čakam, da me bodo poklicali.
Kakšne so bile možnosti, da bi podaljšali sodelovanje z zdaj že nekdanjim klubom? Navsezadnje ste ob odhodu dobili posebno klubsko odlikovanje za dosežne rezultate, profesionalnost in predanost.
V Al Wahdi sem bil do konca pogodbe in v klubu so se odločili, da bodo poiskali nekoga drugega. To je to.
Kakšne pa so ambicije za naprej? Bi se vrnili v okolje, ki ste ga zdaj že dodobra spoznali? Po Baniyasu je bil to vaš drugi klub v Združenih arabskih emiratih.
Zadnja zgodba je bila vendarle nekoliko drugačna. Bil sem v velikem klubu, kjer mi je bilo zelo v redu. Že s prvo izkušnjo v Baniyasu sem bil zadovoljen, ampak tokrat so bile razsežnosti drugačne. Ponovil bom, da je to velik klub, zame pa je pomembno spoznanje, da smo uresničili cilj, ki so mi ga zadali. Na začetku je bil sicer osnovni namen stabilizirati razmere, toda po štirih zaporednih zmagah so se pričakovanja kar naenkrat spremenila. Še posebej potem, ko je postalo jasno, da tudi tretje mesto na lestvici neposredno vodi v ligo prvakov. In to je bil dodaten cilj, ki smo ga dosegli. Sezono smo končali odlično, vmes smo osvojili še katarsko-emiratski pokal. Res sem se imel dobro, za menoj je šest lepih mesecev. In v tej smeri me zanima tudi prihodnost. Verjamem, da sem v Al Wahdi nadgradil svoje delo. Prvo leto sem bil v majhnem klubu in mi kljub dobrim odzivom ni uspelo narediti dobrega dosežka, kar je glede na kakovost ekipe dokaj logično, v preteklega pol leta pa sem bil rezultatsko uspešen. Nismo izgubili na 12 zaporednih tekmah, dobro smo delali in igrali ter lepo opozorili nase. Zadovoljen sem. Mislim, da sem pokazal, da lahko vodim tudi tako zahteven klub kot je Al Wahda.
Kako pa vam gre arabščina? Jo obvladate?
Ne, nikakor ne. V zasedbi sem imel vsega dva 'lokalca', v drugi ekipi le kakšnega več, vse ostalo so bili tujci. Zato s sporazumevanjem ni bilo večjih preglavic. Če so kakšen domač fant ali posamezni igralci iz Brazilije slabše razumeli angleščino, smo prav tako hitro uredili.
Še nedolgo nazaj so bile bogate arabske lige poligon v največji meri za izkušene, nekoliko starejše igralce, zdaj se je trend začel spreminjati. Vse več je mlajših. Lep primer imamo denimo tudi pri nas, Marcel Ratnik se je iz Olimpije pri 21-ih letih preselil v Al Ain. Ni jih malo, ki mu očitajo, da je bil denar njegov edini motiv oziroma da je zanemaril ambicioznost. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Oni so povsem spremenili način delovanja. Tudi ali predvsem zaradi pravil, ki so iz leta v leto drugačna. Še nedolgo nazaj je lahko igralo pet tujcev, preostali so bili domači fantje. In drži, da so bili tujci večinoma starejši zvezdniki, zdaj pa se je to zelo spremenilo, ker zelo hitro dajejo državljanstva. Shabab Al-Ahli, ki je osvojil prvenstvo in predsedniški pokal, ima izjemno dobre rezidente. To so mladi tujci, v katere so že pred leti začeli vlagati ogromno denarja. To se jim je obrestovalo, saj gre za zares zelo kakovostne igralce. Njihovo število se zgolj povečuje, nakar po petih letih dobijo pravico do državljanstva. Pozornost je že lep čas usmerjena v mlade igralce, to je postalo vodilo praktično vseh klubov.
Toda Marcel Ratnik bržčas ni razmišljal v smeri, da bi lahko dobil državljanstvo in potem zaigral tudi za reprezentanco Združenih arabskih emiratov.
To najbrž res ne, ampak obstajajo tudi drugi modeli, drugačni načrti. Vsekakor pa je trend usmeritev v mlade.
Sva lahko glede nekdanjega poveljnika obrambe Olimpije bolj konkretna? Kako komentirate njegov prestop v Združene arabske emirate? Bi kljub finančno donosni ponudbi pri 21-ih letih moral razmišljati o kakšni močnejši evropski ligi, kjer bi sicer zaslužil manj?
Ob tem je prav gotovo treba poudariti, da je okrepil enega od največjih klubov v regiji, ki je zadnje prvenstvo resda končal šele na petem mestu na lestvici, a je lani osvojil azijsko ligo prvakov. Al Ain ima top ekipo ter vrhunske pogoje in prepričan sem, da ima Marcel s to potezo marsikaj odprtega. Ne, vrata se mu zaradi tega ne zapirajo. Čas bo pokazal, kdo ima prav, vendar menim, da se je dobro odločil. Liga je vsako leto boljša, vse več bo dobrih igralcev in prepričan sem, da bo postajala vse bolj prepoznavna. Tudi na globalni ravni. Gotovo je imel svoje razloge, zakaj je storil takšen korak, neizpodbitno dejstvo pa je, da je odšel v velik klub, iz katerega ima ob dobrih igrah vse možnosti za naslednje korake naprej. Ne le v tem delu sveta, tudi širše.
V kolikšni meri pa spremljate slovensko sceno?
Moram priznati, da zelo površno. Ko si v klubu, moraš biti osredotočen na svoje delo. Moraš spoznati ligo, specifiko delovanja v posamezni državi in načine dela, da bi bil lahko čim bolj uspešen. Treba je pogledati veliko tekem, postoriti marsikaj in ob vsem tem zmanjka časa, da bi bila lahko domača dogajanja v središču moje pozornosti. Seveda vem, kaj se dogaja. Prebiram novice in ko le lahko, pogledam tudi kakšno tekmo. Logično, mar ne? Zanima me, kaj se dogaja v moji domovini, vendar to ni dovolj, da bi lahko rekel, da sem z vsem seznanjen. In ni dovolj, da bi lahko šel v 'drobovje' oziroma se spuščal v kakšne bolj konkretne komentarje.
Ni skrivnost, da je vaše mesto tudi Gradec. Tam ste preživeli mnoga leta igralske kariere, v Sturmu ste delovali tudi kot trener. Kako ste pred dnevi sprejeli grozljiv pokol, ki se je zgodil na eni od tamkajšnjih srednjih šol?
To je grozno, močno me je udarilo. Hčerka še vedno živi v Gradcu, tam študira. Pretreslo me je, prizadelo. Zajela me je žalost. Še vedno ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. In da se sploh lahko zgodi kaj takega. Res strašno. Svet doživlja velike spremembe.
