Hrvaška liga je v tej sezoni dobila novo razsežnost. Prevlada Dinama ni več tako izrazita, v boju za naslov prvaka so kar štiri ekipe. Zagrebški modri imajo po jesenskem delu prvenstva na vrhu s tekmo manj 40 točk, toliko sta jih zbrala tudi Rijeka in Osijek, Hajduk jih ima na četrtem mestu pet manj in prav tako kot maksimirska zasedba 90 odigranih minut manj. Prvi spomladanski krog bo na sporedu že 28. januarja, nadaljevanje sezone bo ekstremno vroče. "Lestvica je dovolj zgovorna. Štiri moštva smo skupaj in res bo izjemno zanimivo," je povedal Damjan Bohar, ki brani barve Osijeka.
Izhodišče kluba s slavonske ravnice je takšno, kot so si ga trener Nenad Bjelica in njegovi varovanci želeli. "Moramo biti zadovoljni. Glavni cilj je bil ohraniti stik z Dinamom in to nam je uspelo, zato imamo zdaj realne možnosti, da bomo vse do konca v boju za najvišje mesto. Naslov prvaka ni imperativ, nismo pod tovrstnim pritiskom; gotovo ne tako kot Zagrebčani, kar bi bila lahko naša prednost, vsekakor pa si nadvse želimo biti na vrhu."
Tridesetletni Prekmurec je jeseni zbral 16 nastopov in se enkrat vpisal med strelce. Po pretekli zelo dobri sezoni (31/7) gotovo manj od pričakovanj; sredi prvenstva je za nekaj časa preprosto mrknil. "Če kot ekipa moramo biti zadovoljni, sam ne morem biti. Ne smem. Vmes so se zgodile stvari, o katerih ne bi govoril. Zadržal jih bom zase. Rečem lahko, da je šlo tudi za šum v komunikaciji, toda pogovorili smo se, vse skupaj rešili in ta zgodba je zame zaključena. Spet je vse tako, kot mora biti, kot je bilo, najpomembneje pa je, da sem se vrnil na igrišče."
Čeprav je že dolgo v tujini, ostaja v nenehnem stiku s slovenskim klubskim nogometom. "Spremljam dogajanja, seveda jih spremljam. Gledam tekme, v prvi vrsti me zanimata Mura in Maribor." Od njegovega odhoda so se razmerja moči malo spremenila. "Malo veliko je bližje resnici, mar ne?" se je nasmejal 30-letni Prekmurec. "Muri uspevajo odlične stvari. Dobro in načrtno delo se obrestuje, Ante Šimundža je opravil sijajen posel, dosežki so se zgolj stopnjevali. Vse do epskih razsežnosti. Tudi na evropski sceni z uvrstitvijo v skupinski del konferenčne lige, povrhu Tottenhama ne premagaš vsak dan. Če bi se pred štirimi leti pogovarjali o tem, kaj bi črno-beli lahko dosegli v prihajajočem obdobju, si takšnih uspehov nihče ne bi drznil napovedati. O tem sem prepričan."
Kakšna pa so čustva ob spremljanju Mure in Maribora? Kdaj so močnejša? "Ponovil bom, da se glede tega ne bi opredeljeval, oba kluba sta mi dala veliko. V Muri sem odrasel, v Mariboru sem se uveljavil in se izoblikoval kot igralec. Takole bom rekel: v tem trenutku sem najbolj vezan na Osijek. Čustveno moraš biti tam, kjer si," je Damjan Bohar odvrnil v diplomatskem slogu, toda kaj bi se zgodilo, če bi se vračal v Slovenijo in imel na mizi ponudbo tako vijoličastih kot črno-belih? Bi bila potemtakem odločilnega pomena finančna plat? "Kdor bi si me bolj želel, bi bil v prednosti," je igralec Osijeka ohranjal nevtralno držo, zato pa ne skriva, da mu misli kdaj pa kdaj pobegnejo k temu, da bi v klubskem dresu še kdaj zaigral na prvoligaškem prizorišču na sončni strani Alp. "Lepo se je vrniti domov pred koncem kariere in odigrati še vsaj kakšno leto do konca profesionalne poti. Ampak o tem je zdaj težko govoriti. Prezgodaj je. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale, vsekakor pa ne izključujem možnosti, da bi znova zaigral na slovenskem prizorišču, če se bo le ponudila priložnost."