Da se odlični slovenski nogometaš Josip Iličić zadnje tedne ukvarja z velikimi osebnimi težavami, ni skrivnost, stisko našega reprezentanta čutijo mnogi na tem svetu.
Med drugim se je zdaj oglasil tudi srbski nogometaš Srđan Vuković, ki je svoj ganljiv zapis, s katerim je nagovoril Jojota, objavil na Instagramu, kjer je objavil tudi njegovo fotografijo.
Vuković je zapisal: »Veliko bi mi pomenilo, če bi to prebrali. Marec, nenadna smrt ... Solze so bile na svetovni ravni, neki človek se je prvič srečal z arogantno žensko – depresijo. Davide Astori – nikoli več ... Bolezen je napredovala, metastazirala je v možgane Josipa Iličića. Nisem mogel molčati, oboževal sem Astoria, toda potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, nekaj še bolj pretresljivega od kapetanove smrti. 'Hej, navdušil si me, jokal sem kot majhen otrok, prosim, pošlji mi naslov, želim ti poslati dres.' ... Meni, navadnemu smrtniku. Josip, Davide je bil na to gesto ponosen, to ti obljubim. Stanje se je umirilo, svojega prijatelja ni pozabil, pogosto se ga je spominjal, nekje globoko v prsih so ostali spomini,« je v prvem delu dolgega zapisa napisal srbski nogometaš in nadaljeval: »Dres je prispel, hvala, Josip, prekrasen človek. Odsev dobrote, eminentne človečnosti. Danes je Josip korak od smrti in milijon korakov stran od življenja. Spet ta arogantna ženska. Berem, solze kar same lijejo, da se bojiš vstati iz postelje, da se v vsakem trenutku bojiš največjega strahu vsakega od nas, težko mi je to brati, človek. V Bergamu si videl vse, videl si, kako so mrtve prevažali v tovornjakih, pa prav zdaj si nekako pozabil, prebolel soigralčevo smrt, nato pa se je ta pojavila vse okoli tebe. Tega si nisi zaslužil, dobri človek, ki si nekega anonimnega človeka vprašal po naslovu, da mu pošlješ modro-črni dres. Ta vrsta izumira, Josip, in kaj nam bo preostalo, če odideš tudi ti? Koga bom gledal v soboto, ko bo sonce sijalo na stadion v Bergamu, kot pa dve kratki čarobni paličici, ki naredita nogomet božanski. Dobri človek, sploh si ne morem predstavljati, kaj prestajaš, ampak zdaj bi si želel jaz napisati tebi: 'Čuj, daj mi naslov, da ti pošljem karkoli, samo da bi bil zaradi tega spet srečen ...' Daj, vstani iz postelje, daj, Josip, pogrešam tvojo čarobnost, ob kateri uživam. To, kar ti je spodneslo tla pod nogami, je dokazalo, kako dober človek si. Koliko te boli smrt, pa naj bo to smrt soigralca ali navijača, ki je odšel, sedel v nebesno ložo, kjer nosi črno-modri šal in pričakuje, da se vrneš. Prosim, komurkoli je to besedilo všeč, naj ga komentira. Čim bolj ... Ne pustim, da se predaš, ti odsev človeške prijaznosti.«
