Veste, da niste prvi slovenski trener, ki je dobil službo v bolgarskem nogometu?
Vem. Prvi je bil Ermin Šiljak. Pred časom je vodil Botev.
Ampak vi vodite Levski, ki je velikan bolgarskega nogometa. Gre za res velik klub, kajne?
Da, gromozansko velik klub. Ne samo za bolgarske razmere, temveč tudi za balkanske, če se lahko tako izrazim. Ko se sprehodiš po zgodovini Levskega, ko vidiš, kaj je klub vse dosegel in osvojil, kdo je nosil njegov dres, potem hitro dojameš, kam si prišel. Na vsakem koraku se vidi, da je Levski velikan. Zato sem tudi vesel, da dosegamo dokaj dobre rezultate in da smo se približali ekipam, ki jim Levski v zadnjih letih ni bil dorasel. Zdaj smo jim bližje in upam, da se jim bomo še približali.
Kako je sploh prišlo do stikov s sofijskim velikanom?
Verjeli ali ne, bolj kot ne po naključju. Tedaj sem bil dejansko skoraj že dogovorjen s klubom s severa Evrope, bil sem tudi v igri za prevzem ene od evropskih reprezentanc. Tedaj se je veliko dogajalo, zato sem odšel na obisk k mami, ki živi blizu bolgarske meje. Da bi si malo oddahnil. Tedaj sem prejel klic nekega bolgarskega menedžerja, ki me je predlagal Levskemu. Dve uri pozneje me je že poklical predsednik kluba, naslednji dan sem bil že v Sofiji. Predsedniku je bilo takoj všeč, kako razmišljam o nogometu, o življenju na splošno. Želel je kar najhitreje podpisati pogodbo. Dva dneva pozneje sem bil že trener Levskega.
So vam tudi v Levskem, tako kot v Beogradu, za cilj postavili naslov prvaka?
Ne, absolutno ne. Glavni cilj je bil osvojiti pokal, kar nam žal ne bo uspelo, saj smo že izpadli. Prav tako se želi uprava Levskega kar najhitreje približati Ludogorcu, ki je zadnjih sedem let veliki vladar bolgarskega nogometa. No, pa še pred CSKA-jem želijo biti. To je povsem razumljivo. Smo v igri za prvo mesto in verjamem, da bo tako do konca sezone. Navijači Levskega so željni lovorik, kakršnihkoli. Kar me v tem trenutku najbolj veseli, je to, da so zadovoljni z našo trenutno podobo. Zdaj moram do konca jeseni poskrbeti, da ne bomo povečali zaostanka za prvim mestom. Je pa dejstvo, da moramo postoriti še veliko dela. Merim predvsem na taktični vidik naše igre. No, pa tudi na določenih položajih smo preskromno pokriti. To bomo poskušali popraviti pozimi.
Je mogoče, da boste že pozimi na seznam igralcev dodali tudi kakšnega Slovenca?
Vedno obstaja možnost za kaj takšnega. Ne bi bilo prvič, da bi sodeloval z rojakom. V Belgiji sem imel v ekipi Etiena Velikonjo, v Srbiji Nejca Pečnika in Dejana Kelharja. Dejansko sem z nekaterimi nogometaši že vzpostavil stik. Ampak saj veste, kako je to. Marsikaj je odvisno tudi od denarja, saj dobri nogometaši niso poceni, potrebujemo pa dobre igralce. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v zimskem prestopnem roku.
Vaš največji zvezdnik je Gabriel Obertan. Kako je voditi nogometaša, ki ga je nekoč treniral veliki Alex Ferguson, ki ima za sabo tako bogato kariero?
Gabi je zelo specifičen nogometaš. Je zelo poseben. Njegove nogometne sposobnosti so nenormalne. V igri ena na ena mu ni para. Poleg tega je pravi profesionalec, je zelo prizadeven. No, ima pa svoj specifičen način treniranja, ki ga spoštujem. Tega je vajen iz Anglije; igral je za United, Newcastle, za soigralce je imel izjemne nogometaše, vodili so ga trenerski magi. Vsekakor mu ne moreš prodati buč, če se lahko tako izrazim. Ne moreš ga motivirati na otroški način. Ampak me veseli, da sva vzpostavila dober stik. Preden sem prišel, se je držal precej zase, bil je malce osamljen. No, ga je pa čudovito imeti v ekipi. Včasih zapovrstjo postreže z dvema, tremi izjemnimi potezami, pa mu potem skandira ves stadion. Tudi jaz se kot trener lahko veliko naučim od njega.
Pa Rivaldinho? Sin legendarnega Rivalda.
Predvsem je zelo lepo vzgojen, kar je kar malce atipično za sina takšne nogometne legende. Je tudi dober nogometaš. Škoda le, da je bil v zadnjem času veliko poškodovan, še na operacijo je moral. Zato še ne vem povsem dobro, kaj zares zmore. Je pa tehnično odlično podkovan. Kot osebnost daje dodano vrednost slačilnici, saj je zelo razgledan. Vesel sem, da ga imam v ekipi.
Nočem, da bi bila Olimpija le vmesna postaja
Kako zelo vas je dogajanje okoli slovenske reprezentance oddaljilo od slovenskega nogometa? Sprašujemo predvsem zato, ker ste bili že nekajkrat v igri za prevzem Olimpije, pa nikakor ne postanete njen trener.
Slovenski nogomet me ne glede na vse zanima. Seveda me. Reprezentančna izkušnja je zelo grenka, ampak zakaj bi posploševal, saj klubi niso bili nič krivi. Veliko je klubov pri nas, do katerih gojim izjemno spoštovanje. In vsekakor se želim nekoč vrniti v domače okolje. Že deset let je minilo, odkar sem nazadnje deloval v slovenskem klubskem nogometu. To pa je kar dolga doba. Razmišljam, da bi se nekega dne vrnil in pomagal nekomu s svojimi izkušnjami. Kar veliko sem si jih nabral. Zdaj sem v Bolgariji, bil sem v Srbiji, na Kitajskem, v Združenih arabskih emiratih, Latviji, Belgiji. Marsikaj sem doživel. Da, razmišljam, da bi se vrnil. Ljubljana je moj dom. Tam imam vse. To je to …
Ljubljana je vaš dom, Olimpija pa vaš bodoči klub? Nekoč v prihodnosti?
Moje ime se je z Olimpijo povezovalo pravzaprav vsakič, ko je slednja iskala novega trenerja. Toda v zadnjih desetih letih sem bil, realno gledano, le dvakrat med kandidati. Najprej takrat, ko se je vrnila v prvo ligo, ko je bil njen predsednik še Izet Rastoder. Takrat smo se pogovarjali, a sem se odločil, da bom šel raje s Katancem v Dubaj. Ko je Olimpijo prevzel Milan Mandarić, sem se res sestal z njim. Ampak to je bil bolj kot ne informativni pogovor. Neki Mandarićev prijatelj je želel, da bi se spoznala, trener pa nisem mogel postati, ker sem že sprejel kitajsko ponudbo. Takrat ni bilo realne osnove.
Potem pa se je spet začelo dogajati po koncu pretekle sezone, kajne?
Že prej.
Res? Povejte več!
Olimpija je vzpostavila stik z mano, ampak ponujenega nisem sprejel, ker sem ocenil … Oziroma moj predlog je bil, naj raje zadržijo trenerja, ki ga že imajo (Igor Bišćan, op. p.). Prav tako sem tedaj šel na razgovor z določeno nogometno zvezo za vodenje reprezentance.
Po Bišćanovem slovesu pa se je spet začelo dogajati.
Tako je. Junija je prišlo do malce konkretnejših pogovorov. Dobili smo se in izrazili so željo, da bi prevzel Olimpijo, toda …
CELOTEN INTERVJU S SLAVIŠO STOJANOVIĆEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V TORKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
