Tam si kruh služita dva Slovenca, Siniša Anđelković in Aljaž Struna. V garderobi sicilijanskega kluba je pred tekmo v Veroni s Hellasom zavrela kri, prišlo je do pravega upora nogometašev, uperjenega proti trenerju, epilog pa je bil za takšno raven nezaslišan: Trener se ni želel pogovarjati s svojimi varovanci, zato so ti kar sami skovali taktičen načrt za tekmo 19. kroga serie A.
Normalno. Običajno. Konvencionalno. Besede, ki jih na Siciliji ne poznajo. No, morda jih poznajo, a ne vedo točno, kaj pomenijo in zakaj se jih uporablja. Zagotovo jih ne moremo uporabiti, ko govorimo o nogometnem klubu iz največjega in najbolj naseljenega otoka v Sredozemskem morju.
V Palermu, ki je v zadnjih letih postal pravo zatočišče slovenskih nogometašev v Italiji – nekoč so zanj igrali Josip Iličić, Armin Bačinović in Jasmin Kurtić, danes Siniša Anđelković ter Aljaž Struna – vlada totalen kaos, zanj pa v največji meri skrbi kontroverzni lastnik Maurizio Zamparini, ki mu na svetu ni enakega. V nogometu obstajajo lastniki, ki jih lahko razdelimo na štiri kategorije: zelo potrpežljivi, potrpežljivi, nepotrpežljivi in Zamparini. Nekateri lastniki zaupajo trenerjem, deset, petnajst ali več let, čeprav so denimo tudi navijači vedno bolj nepotrpežljivi zaradi pomanjkanja lovorik.
V to kategorijo na primer spadajo vodilni možje Arsenala. Potem imamo v svetu nogometa potrpežljive lastnike – takšnih je največ –, ki svojim trenerjem dajo dovolj časa, da pokažejo, iz kakšnega testa so. Obstajajo tudi nepotrpežljivi lastniki, kakršen je bil na primer nekdaj Roman Abramovič, prvi mož Chelseaja. In na koncu je tu kategorija Zamparini, v kateri sameva lastnik Palerma, ki s čudaškimi, nepremišljenimi potezami iz dneva v dan dviguje prah in ki trenerje menjava pogosteje kot spodnjice.
V kategorijo Zamparini že več let poskušajo vstopiti še kakšni drugi kontroverzneži, kot je na primer prvi mož Leeds Uniteda Massimo Cellino ali pa ne nazadnje tudi alfa in omega Zavrča Miran Vuk, vendar Zamparini ostaja razred zase.
ODPUSTIL STAREGA IN GA ŽELEL VRNITI
Resda se je prvi mož rožnatih v zadnjih dveh letih malce umiril, toda to je bilo le zatišje pred viharjem. 25. septembra, ko je bil Palermo v drugi ligi, je ustoličil energičnega Giuseppeja Iachinija, ki je Sicilijance že prvo sezono vrnil tja, kamor spadajo, med italijansko elito. Jasno, posledično je ostal na klopi, kjer je zdržal tudi celotno sezono 2014/15, v kateri je Palermo igral precej dobro; na krilih mladega napadalca Paula Dybale, ki se je po sezoni poslovil in odšel v Juventus, je končal na 11. mestu.
Iachini si je tako še za nekaj časa podaljšal staž pri rožnatih in tudi v aktualno sezono vstopil kot trener Palerma. Na klopi je zdržal 12 tekem, nato ga je Zamparini zamenjal. In to kljub dejstvu, da se je Palermo takrat – pozor, brez Dybale, za katerega primerne zamenjave niso uspeli najti – nahajal na solidnem 12. mestu na lestvici ter celo dobil obračun 12. kroga proti Chievu. A kadar lastnika Palerma popade nerazsodnost, pač padajo glave.
Ne glede na vse. Iachini je moral oditi, namesto njega pa je na klop sedel trener, ki je Sicilijance vodil že v sezoni 2008/09, Davide Ballardini. Zamenjava trenerja ni dosegla želenega učinka, šok terapija ni delovala in po 18 krogih je Palermo z vsega 18 točkami zasedal skromno 16. mesto na lestvici. Med trenerjem in igralci je bilo čutiti veliko napetost in Zamparini se je, kako presenetljivo, znova odločil ukrepati ter zamenjati trenerja.
Lastnik Palerma je Ballardiniju že sporočil svojo namero, še enkrat pa je želel izvesti svojo prvino, in sicer ustoličiti trenerja, ki je Sicilijance že vodil. Poklical je Iachinija in vse je kazalo, da se bo 51-letni strateg vrnil na njihovo klop. Toda nato je gologlavi strokovnjak naredil kardinalno napako, svojo vrnitev je pogojeval z januarskimi okrepitvami in Zamparini si je premislil. Ballardini se je vrnil na klop in svoje varovance bi moral v nedeljo voditi na gostovanju v Veroni pri Hellasu, toda nato se je zgodilo nekaj neverjetnega.
NI SE ŽELEL POGOVARJATI Z IGRALCI
Ballardini je sestavil začetno enajsterico, na klopi pa je želel pustiti prvega vratarja in kapetana Palerma Stefana Sorrentina, ki je bil nad to potezo vse prej kot navdušen, in v garderobi je počilo. »Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ne bom razlagal podrobnosti, toda s trenerjem nismo govorili ne pred tekmo ne med polčasom. In seveda tudi ne po koncu. Bili smo odvisni sami od sebe in dobro smo opravili,« je po koncu obračuna s Hellasom povedal izkušeni čuvaj mreže.
»Nogomet igram že celo večnost in natančno sem vedel, kaj storiti. Nekateri igralci bi bili lahko moji sinovi, dobro smo stopili skupaj, pripravili taktiko, se dogovorili vse potrebno,« je še dodal Sorrentino, ki je po tem, ko je Ballardini protestno zavrnil pogovor o vsem potrebnem za pripravo na tekmo, svoje soigralce kar sam vodil skozi obračun. Po koncu dvoboja pa je seveda moral odgovarjati predvsem na vprašanja, kaj za vraga se je zgodilo v garderobi.
»Zadnja dva dneva sta bila povsem kaotična. Ne bom dovolil nikomur, da nas žali ali da dvomi o profesionalnosti in moralni integriteti moštva. Če to kdo stori, potem bo imel opravka z menoj. Če je Ballardini dvomil o naši moralni integriteti? To ste rekli vi, ne jaz. Tako sem se odzval, ker sem pač takšen tip človeka. Raje imam, da mi rečejo, da sem zanič, kot pa da dvomijo v mojo profesionalnost. Če se to zgodi, potem postanem zloben,« je energično razložil kapetan rožnatih.
ANĐELKOVIĆ: V TAKŠNIH PRIMERIH EKIPE RAZPADEJO
Ker v Palermu igrata tudi dva slovenska nogometaša, smo se za odgovore o dogajanju v sicilijanskem klubu obrnili kar na enega izmed glavnih akterjev, Sinišo Anđelkovića, ki je odigral vseh 90 minut proti Hellasu. »Žal mi je, da je prišlo do takšne situacije, res mi je žal, da se je to zgodilo. Ampak zame je vse še preveč sveže, ne bi želel preveč govoriti o tem, vsaj dokler se stvari ne pomirijo in dokler se vodstvo kluba ne odloči, kaj bo storilo,« nam je včeraj dopoldne v telefonskem pogovoru povedal Anđelković.
Pozno popoldne je postalo jasno, kako se je odločilo vodstvo: Ballardini je dobil nogo, namesto njega je priložnost dobil Fabio Viviani. Zato smo še enkrat obrnili telefonsko številko slovenskega branilca in dobili precej podrobnejše pojasnilo. »Če sem iskren, sem šele pred nekaj minutami izvedel, da smo zamenjali trenerja, kajti danes (včeraj, op. p.) smo bili prosti in skočil sem v Slovenijo. Poglejte, vse skupaj se je zgodilo zelo hitro. Med Ballardinijem in Sorrentinom je počilo že v hotelu pred tekmo. Trener je prišel do našega kapetana in mu dejal, da ga bo posadil na klop, namesto njega pa bo začel Simone Colombi.
Sorrentino tega ni dobro sprejel in ni pravilno reagiral, saj se je zelo razburil. Nato so imeli vsi udeleženci sestanek in odpravili smo se na tekmo. V garderobi smo se preoblekli in čakali na trenerjeva navodila. Trenerja pa kar ni bilo. Za trenutek je prišel v garderobo, zdrdral začetno enajsterico in odšel iz nje. Tega nismo pričakovali, ostali smo v šoku,« je svojo pripoved začel 29-letni Kranjčan in nadaljeval: »Nismo vedeli, kaj storiti. V takšnih primerih ekipe razpadejo. Toda mi nismo. Sorrentino je prevzel povelje, stopili smo skupaj, se dogovorili, kako bomo odigrali, kapetan je imel motivacijski govor, šli smo na zelenico in hvala bogu zmagali.«
Na hudomušno pripombo, da je bilo morda celo bolje, da so se sami med seboj zmenili glede taktike, glede na to, da je Palermo na predhodnih desetih tekmah vsega dvakrat zmagal in enkrat remiziral ter kar sedemkrat izgubil, je Anđelković ostal resen: »Trener bi moral biti tisti, ki odloča o takšnih stvareh. Zato ima zadnja zmaga nekoliko grenak priokus. Seveda je odlično, da smo slavili, toda zaradi vsega, kar se je zgodilo, se je ne moremo zares veseliti.«
V PALERMU JE TO PAČ NAVADA
Anđelković je član Palerma vse od leta 2011 – vmes je bil sicer za dve sezoni posojen Ascoliju in Modeni –, tako da je navajen vsega hudega. Tudi številnih zamenjav na trenerskem stolčku. »Vsi veste, da je pri nas zaškripalo že po tekmi s Fiorentino, ko bi trener moral oditi, a je potem ostal. V Palermu je stalna menjava trenerjev pač navada, položaj tu ni rožnat. V glavi nogometaša je še toliko težje, ko prihaja do stalnih menjav strategov. Vsak trening je sicer dokazovanje, ampak z vsakim novim trenerjem je to dokazovanje še toliko večje,« nam je zaupal visokorasli branilec.
Pred kratkim je znova začel redno igrati, zdaj pa se bo moral znova dokazati: »Glede na to, da spet igram, sem trenutno zadovoljen pri Palermu. Ne mislim na dogodke v preteklosti. Zdaj se bom moral spet dokazati, toda tega sem tako ali tako že navajen.«
Palermo se bo v letošnji sezoni boril za obstanek, po 19 krogih so na 16. mestu, s šestimi točkami prednosti pred mesti, ki vodijo v drugo ligo. »Do konca je ostalo še veliko tekem, predvsem na domačih dvobojih bomo morali zbirati točke, pa tudi na tekmah z neposrednimi konkurenti. Mislim, da imamo dovolj kakovostno moštvo, da si bomo uspeli izboriti obstanek. To je naš primarni cilj in moramo ga uresničiti,« je odločen Anđelković.
JOJO ALI SARMA, NE JUVENTUS ALI NAPOLI
Zelo zanimiv pa bo v letošnji sezoni tudi boj za naslov prvaka. Do tega kroga je najbolje kazalo Samirju Handanoviću z Interjem in Josipu Iličiću s Fiorentino, po spodrsljaju obeh klubov sta zdaj na prvih dveh mestih Napoli in Juventus. »Kaj sploh reči za Josipa? Pokazal je svojo kakovost, gre za fantastičnega nogometaša. Vesel sem zanj,« je najprej Anđelković na kratko pokomentiral Iličićev šov na tekmi proti Palermu v prejšnjem krogu, ko je Jojo dosegel dva zadetka in Fiorentini prinesel zmago s 3:1 proti rožnatim, ter nadaljeval: »Fiorentina letos igra odlično, mislim, da si zaslužijo naslov prvaka. Josipu bi ga res privoščil, tako kot bi mu privoščil prestop v kakšen še močnejši klub. Čeprav je res, da tudi Samir igra fantastično v Interju, tudi modro-črni so letos odlični in tudi oni bi si zaslužili naslov prvaka. Tako bom rekel: naj v boju za scudetto zmagata ali Jojo ali Sarma, ne Juventus ali Napoli.«
