Beograjčan bi moral priti že lansko poletje, namesto tega je z dobro polletno »zamudo«. Tedaj bi prišel v neznano, zdaj je stopil v na pol zgrajeno hišo z malce boljšimi temelji. Nadaljevanje gradnje pa bo po novem v njegovih rokah.
»Hej! Kdo pa hodi tam ob Sebastjanu Cimerotiču?« je Ljubljančan povprašal Ljubljančana, ko se je pred enim od hotelov v prestolnici malce po deseti uri začelo dogajati na polno. »Hmmmm. Kdo bi vedel? Da ni to tisti novi trener Olimpije?« je sledil odgovor. In da, ob legendarnem Cimetu je bil res novi trener Olimpije.
Kakor tudi ni bilo presenečenje, da ga Ljubljančan ni prepoznal. Saj v slovensko prestolnico ni prišel Harry Redknapp, niti kdo drug od malce bolj poznanih nogometnih strokovnjakov, ki so se tudi po zaslugi vodilnih ljudi Olimpije v zadnjih tednih pojavljali v medijih kot potencialni novi trenerji zeleno-belih. Vendarle so zmaji najeli strokovnjaka, ki je bil skorajda do ponedeljka pri nas praktično neznan.
Ko se je tako sprehodil s Cimerotičem, so bili pogledi mimoidočih usmerjeni bolj ali manj v nekdanjega slovenskega reprezentanta in najboljšega driblerja, kar jih je kdaj odraslo na ljubljanskih Prulah, toda že malce kasneje sta bili vlogi zamenjani. Priljubljeni Cime se je postavil v zadnji del sobe, v kateri je bila na sporedu tiskovna konferenca, Marko Nikolić je zasedel osrednje mesto za mizo, kjer sta mu družbo delala tudi vodilna funkcionarja vodilnega slovenskega prvoligaša Milan Mandarić in Ranko Stojić.
PEDANTEN IN POZOREN
Lahko bi rekli, da sta predsednik in športni direktor kar sijala od zadovoljstva. Bržčas tudi zaradi tega, ker jima je le bilo dano, da sta lahko predstavila trenerja, ki sta ga želela zaposliti že lansko poletje. Tedaj je priložnost že res dobil Marijan Pušnik, a resnica je, da Korošec ni bil prva izbira.
Ko se je tako sprehodil s Cimerotičem, so bili pogledi mimoidočih usmerjeni bolj ali manj v nekdanjega slovenskega reprezentanta in najboljšega driblerja, kar jih je kdaj odraslo na ljubljanskih Prulah, toda že malce kasneje sta bili vlogi zamenjani. Priljubljeni Cime se je postavil v zadnji del sobe, v kateri je bila na sporedu tiskovna konferenca, Marko Nikolić je zasedel osrednje mesto za mizo, kjer sta mu družbo delala tudi vodilna funkcionarja vodilnega slovenskega prvoligaša Milan Mandarić in Ranko Stojić.
PEDANTEN IN POZOREN
Lahko bi rekli, da sta predsednik in športni direktor kar sijala od zadovoljstva. Bržčas tudi zaradi tega, ker jima je le bilo dano, da sta lahko predstavila trenerja, ki sta ga želela zaposliti že lansko poletje. Tedaj je priložnost že res dobil Marijan Pušnik, a resnica je, da Korošec ni bil prva izbira.
Marko Nikolić
Bogata zgodovina in tradicija kluba ter dejstvo, da sta predsednik in športni direktor nadvse ambiciozna človeka, sta le dva od mnogih razlogov, da sem se odločil prevzeti vodenje Olimpije. Glavni cilj je že nekaj časa znan – vrniti naslov državnega prvaka v prestolnico. Če ne bi verjel v svoje sposobnosti in moštvo, ki ga imam na voljo, se tega projekta zagotovo ne bi lotil.
Mandarić in Stojić sta že tedaj snubila Nikolića, toda ni jima uspelo. »Zakaj? To vam bo kasneje pojasnil kar Marko sam. A kar je tako ali tako najpomembnejše, je dejstvo, da smo zdaj le našli skupen jezik. Seveda na obojestransko zadovoljstvo,« je poudaril Stojić. Slednji je med iskanjem novega strokovnjaka nekajkrat poudaril, da Olimpija potrebuje trenerja z zmagovalno mentaliteto.
Očitno je v preteklosti, ko je že sodeloval z njim, dovolj dobro spoznal Nikolića, da je zdaj prepričan, da je pravi mož za Olimpijo, ki bo spomladi poskušala zadržati prvo mesto na lestvici in osvojiti naslov prvaka. Statistika, ki jo poseduje Nikolić, zagotovo ni slaba. Med sedenjem na klopi novosadske Vojvodine in beograjskega Partizana je skupno vodil 77 tekem, na katerih je doživel le 10 porazov, ob tem pa zabeležil 46 zmag.
Ob tem velja dodati, da je kot trener Vojvodine v sezoni 2013/14 v kvalifikacijah za ligo Europa po vrsti izločil malteški Hibernians, madžarski Honved in turški Bursaspor, nakar je v odločilnem trenutku za las izgubil s Šerifom (2:3 po dveh tekmah). Za dobro delo v Novem Sadu je bil nagrajen s »premestitvijo« v Partizan, kjer je v prvi sezoni zaostal za Slavišo Stojanovićem, v drugi pa prišel v ligo Europa in bil v času odstavitve tudi prvi na lestvici srbskega prvenstva.
»Je odličen trener, sila pedanten in pozoren, skrbi za prav vse. Ocena? Tri plus!« nam je Nikolića opisal eden od srbskih novinarskih kolegov, drugi je dodal: »Kot igralec ni bil nič posebnega, to mu vsi zamerijo, ampak kot trener je soliden. Živi za nogomet, veliko dela, cele dneve je na stadionu. Govori pa skoraj tako veliko kot Milorad Kosanović (smeh). Olimpija je z njim lahko prvak.«
PUŠNIK JE NAREDIL VELIKO
In prav naslov prvaka je Nikolić izpostavil kot svoj glavni cilj po prihodu v Ljubljano. »Najpomembneje je, da vrnemo naslov prvaka v Ljubljano, v Olimpijo, ki je klub z dolgo tradicijo in ki ima v Sloveniji, kot mi je povedal predsednik, toliko navijačev kot vsi preostali slovenski klubi skupaj,« je med drugim dejal Marko Nikolić. Da je predvsem z besedami o tem, kdo ima tukaj koliko navijačev, nasmejal kar nekaj prisotnih, ni dvoma.
A zameriti mu ne gre, vendarle je novinec na sceni, prav tako prihaja iz države, kjer so nekoč vedeli vse o Olimpiji kot najboljšem klubu v Sloveniji, po padcu Jugoslavije pa – roko na srce – niso več tako zelo spremljali nogometnega dogajanja pri nas. Nikolić je takoj zatem pozval prav navijače, naj mu priskočijo na pomoč.
Kot da bi se zavedal, da so mnenja o tem, ali je pravi za zmaje ali ne, sila deljena. »Zelo pomembna bo podpora navijačev. Ne potrebujem je toliko jaz, ampak predvsem fantje na igrišču, saj je znano, da če je na tribunah 6000 ali 7000 gledalcev, dajo igralci maksimum ali gredo celo prek svojih meja. To pozitivno ozračje v mestu in zaupanje v skupni cilj nam bo zelo pomagalo,« je prepričan šele 36-letni strokovnjak, ki je postal eden najmlajših trenerjev v zgodovini Olimpije.
Toda Nikolić z mislimi ne zre le v mesec maj, ko se bo podelila lovorika za najboljšega, marveč celo naprej. In čez slovenske meje. »Vesel sem, da ima klub najvišje cilje. Prejšnji trener Marijan Pušnik je opravil veliko delo – ustvaril je moderno ekipo, ki si zasluži podporo navijačev. Ekipo, ki je kombinacija mladosti in izkušenj ter igra za slovenske razmere precej hitro. V njej je nekaj vrhunskih talentov, ki pa jih nočem izpostaviti, da se morda kdo ne bo preveč sprostil ob začetku priprav. Olimpija trenutno potrebuje le nekaj stabilnosti, ima pa vsekakor potencial ne le za slovensko prvenstvo, ampak tudi za igranje v Evropi,« je prepričan leta 1979 rojeni strokovnjak, ki je trenersko kariero začel na klopi beograjskega Rada.
BIL JE NA PRVI TEKMI
Zatem je kakopak prišel na vrsto tudi pravi trenutek, da je Nikolić, pred katerim je prva tuja pustolovščina, pojasnil, zakaj Olimpije ni prevzel že poleti. »Razlogi za to so zasebne narave. Petnajst let sem bil zelo zaposlen in brez pravega poletnega odmora. Trpelo je zasebno življenje in nujno sem potreboval nekaj mesecev premora, da se spočijem. Potoval sem po Evropi in bil gost nekaterih klubov,« je razkril Nikolić.
V isti sapi je dodal, da delno ustreza tudi merilom Milana Mandarića, ki je pred kratkim dejal, da mora biti trener Olimpije nekdo, ki vsaj približno pozna slovenski nogomet: »Tudi tega sem spremljal. Poleti sem bil na dopustu v Portorožu, na tribunah sem 'pod krinko' gledal tudi tekmo med Olimpijo in Gorico v prvem krogu aktualne sezone, večkrat sem spremljal tudi Maribor, bil sem na tekmi med Čukaričkim in Domžalami v kvalifikacijah za ligo Europa, v preteklosti sem se med pripravami večkrat kosal s slovenskimi klubi.«
Očitno je v preteklosti, ko je že sodeloval z njim, dovolj dobro spoznal Nikolića, da je zdaj prepričan, da je pravi mož za Olimpijo, ki bo spomladi poskušala zadržati prvo mesto na lestvici in osvojiti naslov prvaka. Statistika, ki jo poseduje Nikolić, zagotovo ni slaba. Med sedenjem na klopi novosadske Vojvodine in beograjskega Partizana je skupno vodil 77 tekem, na katerih je doživel le 10 porazov, ob tem pa zabeležil 46 zmag.
Ob tem velja dodati, da je kot trener Vojvodine v sezoni 2013/14 v kvalifikacijah za ligo Europa po vrsti izločil malteški Hibernians, madžarski Honved in turški Bursaspor, nakar je v odločilnem trenutku za las izgubil s Šerifom (2:3 po dveh tekmah). Za dobro delo v Novem Sadu je bil nagrajen s »premestitvijo« v Partizan, kjer je v prvi sezoni zaostal za Slavišo Stojanovićem, v drugi pa prišel v ligo Europa in bil v času odstavitve tudi prvi na lestvici srbskega prvenstva.
»Je odličen trener, sila pedanten in pozoren, skrbi za prav vse. Ocena? Tri plus!« nam je Nikolića opisal eden od srbskih novinarskih kolegov, drugi je dodal: »Kot igralec ni bil nič posebnega, to mu vsi zamerijo, ampak kot trener je soliden. Živi za nogomet, veliko dela, cele dneve je na stadionu. Govori pa skoraj tako veliko kot Milorad Kosanović (smeh). Olimpija je z njim lahko prvak.«
PUŠNIK JE NAREDIL VELIKO
In prav naslov prvaka je Nikolić izpostavil kot svoj glavni cilj po prihodu v Ljubljano. »Najpomembneje je, da vrnemo naslov prvaka v Ljubljano, v Olimpijo, ki je klub z dolgo tradicijo in ki ima v Sloveniji, kot mi je povedal predsednik, toliko navijačev kot vsi preostali slovenski klubi skupaj,« je med drugim dejal Marko Nikolić. Da je predvsem z besedami o tem, kdo ima tukaj koliko navijačev, nasmejal kar nekaj prisotnih, ni dvoma.
A zameriti mu ne gre, vendarle je novinec na sceni, prav tako prihaja iz države, kjer so nekoč vedeli vse o Olimpiji kot najboljšem klubu v Sloveniji, po padcu Jugoslavije pa – roko na srce – niso več tako zelo spremljali nogometnega dogajanja pri nas. Nikolić je takoj zatem pozval prav navijače, naj mu priskočijo na pomoč.
Kot da bi se zavedal, da so mnenja o tem, ali je pravi za zmaje ali ne, sila deljena. »Zelo pomembna bo podpora navijačev. Ne potrebujem je toliko jaz, ampak predvsem fantje na igrišču, saj je znano, da če je na tribunah 6000 ali 7000 gledalcev, dajo igralci maksimum ali gredo celo prek svojih meja. To pozitivno ozračje v mestu in zaupanje v skupni cilj nam bo zelo pomagalo,« je prepričan šele 36-letni strokovnjak, ki je postal eden najmlajših trenerjev v zgodovini Olimpije.
Toda Nikolić z mislimi ne zre le v mesec maj, ko se bo podelila lovorika za najboljšega, marveč celo naprej. In čez slovenske meje. »Vesel sem, da ima klub najvišje cilje. Prejšnji trener Marijan Pušnik je opravil veliko delo – ustvaril je moderno ekipo, ki si zasluži podporo navijačev. Ekipo, ki je kombinacija mladosti in izkušenj ter igra za slovenske razmere precej hitro. V njej je nekaj vrhunskih talentov, ki pa jih nočem izpostaviti, da se morda kdo ne bo preveč sprostil ob začetku priprav. Olimpija trenutno potrebuje le nekaj stabilnosti, ima pa vsekakor potencial ne le za slovensko prvenstvo, ampak tudi za igranje v Evropi,« je prepričan leta 1979 rojeni strokovnjak, ki je trenersko kariero začel na klopi beograjskega Rada.
BIL JE NA PRVI TEKMI
Zatem je kakopak prišel na vrsto tudi pravi trenutek, da je Nikolić, pred katerim je prva tuja pustolovščina, pojasnil, zakaj Olimpije ni prevzel že poleti. »Razlogi za to so zasebne narave. Petnajst let sem bil zelo zaposlen in brez pravega poletnega odmora. Trpelo je zasebno življenje in nujno sem potreboval nekaj mesecev premora, da se spočijem. Potoval sem po Evropi in bil gost nekaterih klubov,« je razkril Nikolić.
V isti sapi je dodal, da delno ustreza tudi merilom Milana Mandarića, ki je pred kratkim dejal, da mora biti trener Olimpije nekdo, ki vsaj približno pozna slovenski nogomet: »Tudi tega sem spremljal. Poleti sem bil na dopustu v Portorožu, na tribunah sem 'pod krinko' gledal tudi tekmo med Olimpijo in Gorico v prvem krogu aktualne sezone, večkrat sem spremljal tudi Maribor, bil sem na tekmi med Čukaričkim in Domžalami v kvalifikacijah za ligo Europa, v preteklosti sem se med pripravami večkrat kosal s slovenskimi klubi.«
Milan Mandarić
Po številnih pogovorih, ki sem jih opravil z Markom Nikolićem, sem hitro prišel do ugotovitve, da gre za pozitivno osebnost, ki pozna način, kako doseči začrtane cilje. Glede na to, da stremimo k naslovu prvaka, je kljub svoji mladosti pripravljen zasukati rokave ter prevzeti veliko odgovornost. Za nas obstaja le pot navzgor, s pravo vizijo in podporo navijačev ter širše javnosti pa želimo Olimpijo vrniti na mesto, kjer je v svoji bogati zgodovini že bila.
Če torej glede na povedano zapišemo, da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo Nikolić prišel v Ljubljano, potem zagotovo nismo daleč od resnice. V luči slednjega je bržčas na mestu tudi misel, da je bil Marijan Pušnik zaradi tega še toliko bolj pod drobnogledom, verjetno so v upravi le čakali na pravi razlog za prekinitev sodelovanja z njim.
Kakorkoli, kar je bilo, je bilo, kar bo, je še nepopisan list. Pisalo je imel jeseni v rokah Pušnik, spomladi ga bo imel Nikolić. Ali ga bo dejansko držal dve leti in pol, za kolikor se je dogovoril z Olimpijo, pa je kakopak precej prezgodaj napovedovati. A zagotovo se ne bomo preveč motili, če bomo zapisali: deloval bo v veliko mirnejšem okolju kot njegov predhodnik. Vsaj kar zadeva odnose z njegovimi nadrejenimi. Kar zadeva pritisk javnosti, pa je jasno, da ima kredita precej manj.
Kakorkoli, kar je bilo, je bilo, kar bo, je še nepopisan list. Pisalo je imel jeseni v rokah Pušnik, spomladi ga bo imel Nikolić. Ali ga bo dejansko držal dve leti in pol, za kolikor se je dogovoril z Olimpijo, pa je kakopak precej prezgodaj napovedovati. A zagotovo se ne bomo preveč motili, če bomo zapisali: deloval bo v veliko mirnejšem okolju kot njegov predhodnik. Vsaj kar zadeva odnose z njegovimi nadrejenimi. Kar zadeva pritisk javnosti, pa je jasno, da ima kredita precej manj.
