Medtem ko nekoč eden najbolj navdušujočih slovenskih nogometašev počasi, a vztrajno in predvsem vse bolj tone v obskurnost, se kljub njegovi vse večji medijski nezanimivosti vse močneje poraja naslednje vprašanje: smo res priča dokončnemu zatonu obetavne kariere? Ali pa se ne glede na Matavževo ekspresno nazadovanje še lahko zgodi čudež? Se primorski napadalec še lahko prebudi iz "večnega spanca" in postreže s čudežnim vstajanjem?
Pri šestindvajsetih ga vsekakor ne gre odpisati, je premlad za kaj takšnega. Toda hkrati drži kot pribito, da se v njegovem primeru riše vzorec, ki na podlagi izkušenj iz preteklosti resnično ne obeta nič dobrega. Tudi oziroma predvsem zaradi tega, ker smo temu vzorcu zdaj resnično priča že zelo dolgo.
V Augsburgu sicer poudarjajo, da še niso obupali nad nogometašem, ki je od prihoda dalje le tri tekme odigral od začetka do konca, toda vprašanje je, koliko časa bo še trajalo njihovo potrpljenje. Prav tako je primerna misel, kaj sploh čaka Matavža, če bo nadaljeval v tako klavrnem slogu.
PO SUAREZOVI POTI
Toda vrnimo se na začetek. Ko je bil Matavž še nadobudni mladinec Gorice, ni trajalo dolgo, da je po Sloveniji zaokrožila novica: na Primorskem so vzgojili napadalca za velike dosežke. Ko je nato v sezoni 2006/07 kot šele osemnajstletni nogometaš na 27 prvoligaških tekmah zabil 11 golov in še kot najstnik postal sedmi najboljši strelec PLTS, dvomov ni bilo več.
Novogoričani so na sceno izstrelili še enega nogometaša, ki bo hitro prerasel slovenski oder. Še pred koncem tiste sezone so se mediji razpisali o tem, kako Matavža želijo številni tuji klubi, kako je najbolj ogreta Fiorentina, kako naj bi ga opazoval celo Bayern, kako se bo v boj zanj spustil še marsikdo drug. In čeprav bi Matavž poleti 2007 dejansko lahko odšel tudi k precej bolj zvenečemu klubu, je sprejel odločitev, ki jo je bilo treba pohvaliti. Podpisal je namreč za Groningen – ta je zanj odštel kar 1,1 milijona evrov, kar je bilo za obdobje pred desetimi leti vrhunski znesek za slovensko prvo ligo –, in postal član kluba, ki še danes slovi po odličnem delu z mladimi nogometaši.
V Groningenu je recimo evropsko kariero začel tudi zdajšnji golgeter Barcelone Luis Suarez in dejansko ni trajalo dolgo, da so navijači hitro prišli do zaključka: Matavž bo naslednji, ki mu bo Groningen služil kot odlična odskočna deska za največje nogometne odre stare celine.
SKAVTI UGLEDNIH KLUBOV
Ker je na tuje odšel še rosno mlad, je Matavž pričakovano potreboval nekaj časa, da je našel svoj prostor pod nizozemskim soncem. Ne nazadnje ga je Groningen v sezoni 2008/09 za nekaj časa celo posodil Emmnu, da bi nabral nekaj prepotrebne kilometrine, a ne glede na določeno in predvsem pričakovano nihanje v njegovih predstavah je bilo več kot očitno, da Matavž napreduje. To je bilo seveda najpomembnejše, dejansko je za Groningen podpisal, da bi dozorel, da bi postal še boljši in predvsem še učinkovitejši. Po dveh letih prilagajanja je Matavž nato v sezoni 2009/10 končno popolnoma razpel krila in v tistem trenutku ga skoraj ni bilo junaka, ki bi ga znal ustaviti.
Matavž je tedaj začel serijo štirih zaporednih sezon, v katerih se je med strelce vsakič vpisal vsaj štirinajstkrat. V tistih štirih sezonah je na 122 tekmah zabil kar 70 golov, kar je bila za tako mladega nogometaša kakopak bombastična statistika. Matavž tako ni bil več zgolj nadarjen fant, praktično čez noč se je prelevil v enega najbolj obetavnih in navdušujočih mladih nogometašev v Evropi. V Groningenu govorijo, da so tedaj na stadion Euroborg prihajali skavti zelo uglednih klubov, vsi v prvi vrsti zaradi napadalca, o katerem se je glas okrog širil kot požar.
TUDI V MREŽO MILANA
Tudi ko je Matavž prerasel Groningen, bi spet – tako kot tedaj pri Gorici – lahko naredil prevelik korak naprej v svoji karieri. Lahko bi odšel v bundesligo, morda celo v premier ligo, a se je raje odločil, da bo sledil zgledu tistih, ki so svoje kariere gradili nekoliko počasneje, a zato toliko bolj previdno. Potem ko je njegov dogovorjeni prestop v Napoli padel v vodo, je poleti 2011 podpisal za PSV, velikan iz Eindhovna je plačal kar sedem milijonov evrov; seveda predvsem v veri, da bo že čez nekaj let z njim zaslužil občutno več.
Občutek, da bo tako, se je še okrepil po Matavževem sanjskem začetku v novem okolju. Prvi gol v dresu PSV-ja je zabil na svoji drugi tekmi, in to kar na derbiju z Ajaxom. Potem je v polno meril še na naslednjih dveh tekmah, leto 2011 je sklenil s sedmimi prvoligaškimi zadetki za klub iz Eindhovna. Zabijal je tudi spomladi, na koncu prišel do kar 23 golov na 46 tekmah, osvojil je tudi svojo prvo lovoriko – nizozemski pokal.
V naslednji sezoni je nato na 39 tekmah zabil 20 golov, na začetku tekmovalnega leta 2013/14 mu je v kvalifikacijah za ligo prvakov uspelo zatresti tudi mrežo slovitega italijanskega velikana Milana. Čeprav so tedaj v javnost že prišle prve informacije o njegovih domnevnih sporih z določenimi ljudmi iz strokovnega vodstva in uprave, je vseeno tako zabijal gole, da je njegova cena še naprej rasla v višave. Nato pa …
RUSKI PSIHOLOŠKI UDAREC
Da je šlo nekje za Matavža marsikaj narobe, je danes povsem jasno. Seveda pa se poraja vprašanje, zakaj je bilo tako. Razlogov je več. Ni nepomembno, da so bili njegovi zadnji meseci v PSV-ju zaznamovani s poškodbami, prav tako je res, da se s trenerjem Phillipom Cocujem ni vedno najbolje razumel. Ni nepomembno, da je Matavževa krivulja uspešnosti pri PSV-ju začela padati prav po tem, ko je vajeti prevzel Cocu. Izjemno hud psihološki udarec je Matavž nato doživel tudi februarja 2014, ko je bil z eno nogo že novi član Rubina.
Klub iz Kazana je zanj želel odšteti osem milijonov evrov, Matavž bi v Rusiji postal eden bolje plačanih slovenskih nogometašev vseh časov. PSV in Rubin sta se že vse dogovorila, manjkal je le še uraden podpis pogodbe, toda nato se je začelo zapletati, pri Rubinu so okrivili menda spodleteli zdravniški pregled in prestop odpovedali.
Da je najkrajšo potegnil Matavž, ni nobenega dvoma, ostati je pač moral v klubu, ki ga je želel prodati. In to preprosto ne gre skupaj, zato niti ne preseneča, da je Matavž v mesecih, ki so sledili do njegovega dokončnega odhoda poleti 2014, za PSV odigral le še peščico tekem, med strelce pa se ni več vpisal.
DRUGI NAJDRAŽJI NAKUP
Po koncu sezone je bilo slovo neizbežno, toda glede na klavrne mesece, ki so bili za njim, so bili vseeno številni presenečeni, ko je nemški prvoligaš Augsburg zanj odštel štiri milijone evrov, s čimer je opravil drugi najdražji prestop v svoji zgodovini. Na prvo žogo se je izbira naslednjega kluba za Matavža spet zdela prava; odšel je nekam, kjer so mu obljubljali igranje, prav tako nekam, kjer zagotovo ne bo pod takšnim pritiskom, kot je bil pri PSV-ju, za katerega je vsako leto brez naslova prvaka neuspešno.
Toda kar se je zdelo dobra izbira, se je zdaj že zdavnaj spremenilo v čisto pravo nočno moro. No, morda Matavž na stadionu WWK Arena še vedno uživa, morda si upa trditi, da vse poteka kot po namazanem, toda statistike, ki govori drugačno zgodbo, ne more skriti. Matavž je, odkar igra za Augsburg, zabil le tri gole.
Izjemno hud psihološki udarec je Matavž nato doživel tudi februarja 2014, ko je bil z eno nogo že novi član Rubina. Klub iz Kazana je zanj želel odšteti osem milijonov evrov, Matavž bi v Rusiji postal eden bolje plačanih slovenskih nogometašev vseh časov. PSV in Rubin sta se že vse dogovorila, manjkal je le še uraden podpis pogodbe, toda nato se je začelo zapletati, pri Rubinu so okrivili menda spodleteli zdravniški pregled in prestop odpovedali.
V sezoni in pol je odigral zgolj 33 tekem, na igrišču je preživel klavrnih 1415 minut, kar pomeni, da v povprečju za dokazovanje dobi manj kot polčas (42 minut). V tem času je njegova tržna vrednost z zanj rekordnih sedem milijonov evrov padla na 2,5 milijona evrov, a to je ocena, ki je bila narejena julija 2015. Po letu in pol resnično zelo skromnih predstav zdaj njegova vrednost bržčas znaša nekaj 100 tisoč evrov, pa še to je vprašanje, ali bi Augsburg lahko kaj iztržil z njegovo prodajo. Le kdo bi pač želel napadalca, ki ne zabija?
LE ŠE POL LETA ČASA?
"Je bundesliga preveč naporna za Matavža?" so se po napadalčevih težavah na uvodnem treningu v novem letu vprašali v Bildu. Čeprav ne z najlažjim srcem, moramo priznati, da upravičeno. V Augsburgu sicer poudarjajo, da še niso obupali nad nogometašem, ki je od prihoda dalje le tri tekme odigral od začetka do konca, toda vprašanje, koliko časa bo še trajalo njihovo potrpljenje. Prav tako je primerna misel, kaj sploh čaka Matavža, če bo nadaljeval v tako klavrnem slogu. Če ga je bilo nekoč užitek gledati, kako je lahkega koraka prehitel praktično vsakega branilca, bil prvi pri praktično vsaki žogi v praznem prostoru in matiral praktično vsakega vratarja, s katerim se je znašel iz oči v oči, je zdaj le bleda senca napadalca, za katerega bi dal pred leti marsikdo roko v ogenj. Levo, a tudi desno.
V Augsburgu ima bržčas le še pol leta časa, da prepriča vse več takšnih, ki so ga že prečrtali. Ima le še šest mesecev časa, da dokaže, da še zmore igrati na največjem nogometnem odru. Če mu ne bo uspelo, bo moral začeti znova. Če kaj, ima strelec desetih reprezentančnih zadetkov na svoji strani vsaj dejstvo, da bo v sredo praznoval "šele" 27. rojstni dan. Toda ura vseeno tiktaka, časa pa se nazaj ne da vrteti. In Matavža vsak naslednji napačen korak bolj in bolj potiska v močvirje obskurnosti ...
MATAVŽEVA VZPON IN PADEC V ŠTEVILKAH
2006/07
Klub: Gorica
Tekme: 27
Zadetki: 11
Minute: 2027 (75 na tekmo)
2007/08
Klub: Groningen
Tekme: 22
Zadetki: 5
Minute: 768 (34 na tekmo)
2008/09
Kluba: Groningen, Emmen
Tekme: 24
Zadetki: 8
Minute: 1379 (57 na tekmo)
2009/10
Klub: Groningen
Tekme: 37
Zadetki: 16
Minute: 2451 (66 na tekmo)
2010/11
Klub: Groningen
Tekme: 35
Zadetki: 20
Minute: 2641 (75 na tekmo)
2011/12
Kluba: Groningen, PSV Eindhoven
Tekme: 46
Zadetki: 23
Minute: 3562 (77 na tekmo)
2012/13
Klub: PSV Eindhoven
Tekme: 39
Zadetki: 20
Minute: 2497 (64 na tekmo)
2013/14
Klub: PSV Eindhoven
Tekme: 24
Zadetki: 4
Minute: 1328 (55 na tekmo)
2014/15
Klub: Augsburg
Tekme: 17
Zadetki: 3
Minute: 599 minut (35 na tekmo)
Sezona 2015/16
Tekme: 16
Zadetki: 0
Minute: 816 (51 na tekmo)
