Načrt je bil jasen, vijoličasti so želeli z ustanovitvijo druge ekipe svojim mladim članom omogočiti lažji prehod iz mladinske v člansko vrsto, ob tem pa so bili seveda prepričani, da se bo v njej izoblikoval tudi kakšen nogometaš za prvo ekipo.
Ustanovitev druge ekipe se je sprva zdela odlična ideja. Evropski velikani velikokrat prav v svojih rezervnih moštvih najdejo kakšnega nogometaša, ki se na koncu izkaže za boljšo okrepitev kot vsi igralci, ki jih v klub pripeljejo za mastne denarce. Ne nazadnje je Barcelona prav iz svojega rezervnega moštva dobila svojega najboljšega nogometaša v zgodovini, verjetno pa celo najboljšega vseh časov.
Druga liga bi nedvomno pomenila večjo motivacijo, prinesla bi spremembo tudi s tekmovalnega vidika. Toda želja se ni mogla uresničiti, ob višji sili ničesar ne moremo spremeniti in s tem smo se sprijaznili.
Lionel Messi se je prvi ekipi Barcelone priključil pred dvanajstimi leti iz Barcelone B, podobnih primerov pa je tako pri katalonskem velikanu kot pri ostalih evropskih velikanih zares ogromno. Tudi Mariborčani so računali, da bodo iz drugega moštva kmalu dobili kakšnega nogometaša, ki bo zrel za igranje ne samo v prvem moštvu, temveč v prvi enajsterici prvega moštva, a leto in pol po začetku novega projekta je bolj ali manj jasno, da bodo potrebne korenite spremembe, v nasprotnem primeru bo verjetno za vijoličaste najboljše, da projekt prekinejo.
PRAVILNIK NZS JIM NE GRE NA ROKO
Jasno je namreč, da mladi nogometaši v tretjeligaški konkurenci ne morejo kaj prida napredovati. Z vsem spoštovanjem do vseh klubov iz te lige služi igranje proti ekipam, kakršna je denimo Podvinci Betonarna Kuhar, ki je v tem trenutku povsem na dnu 3. SNL – sever, bolj kot lažji trening kot karkoli drugega. Vsaj moralo bi biti tako, če želi Maribor v svoji drugi ekipi najti nogometaše, ki bi lahko zaigrali med slovensko elito.
Da mariborski mladeniči v tretji ligi nimajo prave konkurence, je postalo jasno že nekaj mesecev po ustanovitvi drugega moštva. Vijoličasti rezervisti so svoje tekmece zlahka premagovali, na koncu sezone so tudi zlahka osvojili prvo mesto v 3. SNL – sever in logično bi bilo, da bi napredovali razred višje, med drugoligaše, kjer bi bilo zaradi težjih tekem iz tedna v teden lažje razvijati štajerske talente. Toda ker pravilnik nogometne zveze Slovenije ne dovoljuje, da bi lahko imel kakšen klub svojo drugo ekipo eno ligo nižje kot svojo prvo, je Maribor B obstal v tretji ligi, napredovanja pa se je veselila ptujska Drava.
Vijoličasti rezervisti tudi v letošnji sezoni torej igrajo v tretji ligi, ponavlja pa se slika iz prejšnje sezone. Zmage so nekaj samoumevnega, na zimski premor so Mariborčani odšli z 38 osvojenimi točkami na 14 tekmah (12 zmag, 2 neodločena izida) ob gol razliki kar 59:12. Vse lepo in prav, toda rezultatski vidik je povsem nepomemben. Tisti glavni cilj, da bi prva ekipa iz druge dobila kakšnega pomembnega člena začetne enajsterice, še zmeraj ni uresničen.
"V primerjavi z lansko sezono je storjen velik korak naprej. Predvsem pri odnosu do dela, razumevanju igralcev svojega poslanstva v klubu. Po rezultatski plati smo dosegli zastavljen cilj, seveda pa nas zanima razvoj v vseh elementih nogometne igre. To ostaja v ospredju, a lahko veseli način, s katerim smo dosegali rezultate. Prioritete na posamezni tekmi ni pomenila visoka zmaga, ampak način igranja," vseeno ostaja optimističen trener druge ekipe Marko Lešnik, ki je za klubsko spletno stran priznal, da je obstajalo veliko razočaranje, ker niso smeli iz tretje lige preiti v drugo: "Druga liga bi nedvomno pomenila večjo motivacijo, prinesla bi spremembo tudi s tekmovalnega vidika. Toda želja se ni mogla uresničiti, ob višji sili ničesar ne moremo spremeniti in s tem smo se sprijaznili. Igralci so razumeli sporočilo in težav z motivacijo nismo imeli. Zavedajo se, da jim s sistemom in metodami dela omogočamo razvoj. S prikazanim na tekmah in z delom na treningih morajo izzvati vključevanje v A-ekipo, kar pa seveda ni dovolj. Potem se je treba tam tudi znajti in pri tem procesu potrebujemo potrpežljivost. Ob odličnem sodelovanju s strokovnim vodstvom članske organiziramo preskoke posameznikov med obema ekipama in razporejamo njihovo udeležbo na treningih."
RAJE NA POSODO V PRVO LIGO
Poraja se vprašanje, ali je smiselno vztrajati z B-ekipo, če veš, da višje od tretje lige ne moreš priti in da med to konkurenco tvoji nogometaši preprosto ne morejo napredovati. Morda v vodstvu kluba, ki domuje pod Kalvarijo, verjamejo, da bo NZS naredila izjemo in bo dopustila, da njihova druga ekipa napreduje v drugo ligo – podobno kot je to praksa v Španiji –, a če bodo naleteli na gluha ušesa, bodo morali Mariborčani razmisliti tudi o razpustitvi drugega moštva, kajti v tem trenutku imajo Štajerci pod pogodbo kar 52 nogometašev, kar je seveda velik finančni zalogaj.
Maribor je že na začetku sezone v Krko poslal mladega Damjana Marjanovića, pozimi naj bi se v bližino Novega mesta, v Krško, preselila še četverica mariborskih upov: Dino Hotić, Damjan Vuklišević, Martin Kramarič in Robert Pušaver.
Vse skupaj je še toliko bolj nelogično, če v zameno ne dobiš niti približno pričakovanega. Do zdaj se v prvem moštvu Maribora ni uspelo uveljaviti nobenemu nogometašu iz B-ekipe. Dino Hotić, tudi mladi reprezentant, sicer dobiva nekaj priložnosti, toda štiri odigrane tekme in skupaj zgolj 87 minut je vsekakor premalo. Damjan Vuklišević in Žiga Živko, ki sta v preteklosti že zaigrala za prvo moštvo, sta se v zadnjem času povsem izgubila in nimata nobenega nastopa, podobno je z Robertom Pušaverjem, pa obema rezervnima vratarjema Aljažem Cotmanom in Matkom Obradovićem, vezistoma Dejanom Vokićem in Nikom Lorbkom ter napadalci Martinom Kramarićem, Rokom Sirkom, Anelom Hajrićem, Bianom Paulom Šauperlom in še kom.
Za vodstvo vijoličastih bi bilo verjetno veliko bolj smotrno, če bi svoje mlade talente raje poslalo za eno leto na posodo v kakšnega prvoligaša, kjer bi lahko ob številnih težkih tekmah hitreje dozoreli in pokazali, ali so iz pravega testa za prvo ligo.
Maribor je že na začetku sezone v Krko poslal mladega Damjana Marjanovića, pozimi naj bi se v bližino Novega mesta, v Krško, preselila še četverica mariborskih upov: Dino Hotić, Damjan Vuklišević, Martin Kramarič in Robert Pušaver.
