Pred nekaj meseci je hudo poškodbo utrpel slovenski nogometaš, ki si kruh služi v naši severni soseščini. Minilo je že precej časa, vmes pa je Tadej Trdina že začel trenirati pod budnim očesom klubskih fizioterapevtov in zdravnikov.
Novinarski kolega je visokoraslega koroškega napadalca obiskal že lani oktobra, potem ko je blestel na avstrijskih prvoligaških prizoriščih in trkal na vrata slovenske izbrane vrste. Z njim se je na dolgo in široko pogovarjal o nogometu, željah, poroki in tako naprej, saj je bil tedaj zelo zgovoren. Med zgodnjejesenskim in včerajšnjim dnem pa je še kako trpel. Sredi avgusta je namreč na tekmi s Sturmom iz Gradca utrpel hudo poškodbo kolena, ki naj bi ga po takratnih ocenah z igrišč oddaljila za devet mesecev, medtem ko po napovedih našega sogovornika ne bo trajalo tako dolgo. Kakorkoli že, Tadej Trdina ima v tem trenutku več časa kot po navadi, ko je v ritmu tekem in treningov, a tudi to se bo še letos krepko spremenilo. A najprej lepo po vrsti.
"Zgodilo se je nepričakovano, v trenutku. Spomnim se, da sem bil v tistem obdobju že zelo utrujen. Takrat smo ogromno trenirali. Vem, da v mesecu in pol nisem imel niti enega dneva prosto, da bi lahko malce počival in si napolnil baterije."
Seveda nas je najbolj zanimalo, kako se 27-letni Korošec počuti. Nismo potrebovali veliko, da smo spoznali, da mu težave niso skazile dobre volje in optimizma. "Moram priznati, da mi gre trenutno zelo dobro. Sem že v četrtem mesecu po operaciji, v sredo pa sem imel zdravniški pregled pri specialistu za tovrstne poškodbe dr. Mandlu, ki me je v Gradcu pred slabimi štirimi meseci operiral. Dejal mi je, da koleno ni le dobro, ampak da se je na terapije odzvalo perfektno," nam je ob zadovoljstvu, ki ga je bilo čutiti skozi telefonsko slušalko, povedal Trdina, ki drugo sezono nosi dres prvoligaša Wolfsberger AC.
KOLENO ZA ZDAJ UBOGA
Logičen korak ob tako dobrem odzivu kolena na vse terapije je seveda začetek lažjih treningov. Ob pogledu njegovega profila na priljubljenem družabnem omrežju je jasno, da hrabre besede podpore dežujejo z vseh strani, izstopata pa posnetka, ki ju je objavil njegov klub. Prve korake brez dodatne opore je opravil konec septembra, medtem ko je na začetku novembra v toplem jesenskem soncu že "nabiral" kroge na atletski stezi.
"Zdaj še malce intenzivneje treniram. Opravljam treninge za moč, začel sem tudi že teči. Na pregledu mi je gospod Mandl dejal, da lahko počasi začnem tudi skakati in malce drugače trenirati, ter kar je še pomembneje, da lahko treniram dvakrat na dan in s tem posledično bolj obremenjujem koleno," je z dobrimi novicami postregel visokorasli Korošec, ki je v mesecih, odkar se ubada s težavami s kolenom, postal bolj dovzeten za spremembe, ki jih čuti ob počasnem in mučnem okrevanju. A kot pravi, sta se tak pristop in trdo delo na številnih terapijah obrestovala. Poleg tega ne trpi nikakršnih bolečin, kar je ob tako hudi poškodbi in ob možnosti njene ponovitve bistveno. "Koleno mi niti malo ne zateka, prav tako ne čutim bolečin. Pri teh operacijah se pogosto dogaja, da ko se začne koleno intenzivneje obremenjevati, pride do zatekanja. Hkrati se lahko sprožijo tudi vnetja, če koleno preobremenjuješ. Ker se vse to dogaja v notranjosti, pride do toplega kolena in potem nastopijo težave. Na srečo se pri meni to za zdaj še ne dogaja," je kar malce na les ob pripovedovanju potrkal Korošec, ki je z neomajno voljo in trudom prišel do svoje priložnost v elitnem avstrijskem tekmovanju. Kar nekajkrat je med telefonskim pogovorom dejal, da se "za zdaj vse skupaj zdi perfektno", in s tem še poudaril ter ustvaril zares sproščeno vzdušje, sploh glede na poškodbo, ki je za športnike med najbolj grozljivimi in predstavlja eno največjih ovir ob ponovni vrnitvi na igrišča.
TELO NI BILO VAJENO SKRAJNOSTI
Sploh spomin na tisti usodni 12. avgust je še vedno mučen. A po določenem času lahko Trdina na težave pogleda z druge perspektive. Zdaj mu je jasno, zakaj se je takrat dogajalo, kar se pač je, in kako je prišlo do usodne poškodbe, ki ga je z igrišča oddaljila za toliko časa.
"Vdal se ne bom. Še nikoli se nisem. Ne bi prišel tako daleč, če bi kar tako odnehal. Svoje cilje sem si zadal. Na igrišče se bom vrnil še močnejši, še boljši in upam, da mi uspe, saj nad tem nisem obupal zgolj zaradi poškodbe."
"To se je zgodilo nepričakovano, v trenutku. Spomnim se, da sem bil v tistem obdobju že zelo utrujen. Takrat smo ogromno trenirali. Vem, da v mesecu in pol nisem imel niti enega dneva prosto, da bi lahko malce počival in si napolnil baterije. Vsak dan smo trenirali in vseskozi potovali, saj smo igrali v ligi Europa, potem pa sta se začela še domače prvenstvo in pokal (kjer je zabil edini zadetek v sezoni, op. p.). Vse se je hitro nalagalo. Čutil sem, da je telo utrujeno in da ni vajeno takšnih skrajnosti, kot smo jim bili takrat priča. Zares smo igrali vsakih nekaj dni in marsikdo od nas tega pač ni vajen ... (daljši premor) Ampak vse to se je že zgodilo in je zdaj za mano. Upam tudi, da se kaj takega ne bo ponovilo, saj so to za športnika zahtevni trenutki, ampak z vztrajnostjo in dodatno podporo je to precej lažje zdržati," je tok pogovora na svetlejše trenutke v svojem življenju obrnil skoraj 28-letni Mežičan, ki se je od zadnjega skupnega srečanja z vašim in našim športnim dnevnikom na jugu Avstrije poročil s svojo izbranko in skočil v zakonski hram. Že takrat se je tega močno veselil, zdaj pa v zahtevnih trenutkih prav podpora razširjene družine pride še kako prav. "Brez njih zagotovo ne bi potekalo vse tako gladko. Podpora družine, žene in prijateljev je zelo pomembna. Prav tako se tukaj v St. Andreju, kjer trenutno živim, počutim odlično, čeprav se dostikrat zapeljem tudi v Slovenijo. V Avstriji opravljam rehabilitacijo in vse fizioterapije. Zdaj tam seveda tudi treniram, tako da tu v Avstriji preživim veliko časa. A bližina domovine nedvomno pomaga."
LAŽNO UPANJE ZELO KRATKO
Nismo ga želeli preveč obremenjevati z dogodki iz sredine avgusta, ki so tako zaznamovali to sezono, ampak ob še nekoliko podrobnejši sliki nam je postregel z zanimivo iztočnico s tekme s Sturmom, na kateri se mu je vse skupaj primerilo. Diagnoze, kot so strgane križne vezi, so strah in trepet vrhunskih športnikov in nič drugače ni bilo niti s Trdino.
"Da, zagotovo te takšna novica povsem potolče ... Takoj ko se je to zgodilo, sem vedel, da je nekaj hudo narobe, čeprav na najhujše nisem želel niti pomisliti. Najprej me je pregledal naš zdravnik v klubu in dopustil možnost, da ne gre za najhujše. To te ohrabri, čeprav sem sam pri sebi vedel, da je nekaj zares narobe, saj takšne bolečine še nikoli nisem občutil, prav tako se je ne da opisati z besedami," je svoje srečanje z lažnim upanjem opisal Korošec. "Potem me je pregledal še zdravnik v bolnišnici in dejal, da gre po vsej verjetnosti za strgane križne vezi. Vse to se je dogajalo v sredo zvečer, potem pa sem takoj naslednje jutro opravil magnetno resonanco, kjer je bila diagnoza uradna. Šlo je za strgane križne vezi in oba meniskusa, poleg tega je bila natrgana tudi stranska vez. Na hitro smo "spakirali" nekaj stvari in se odpravili v Gradec, kjer me je specialist dr. Mandl še enkrat pregledal in me nato takoj v petek zjutraj operiral. Zelo hvaležen sem, da sem bil tako hitro operiran, saj je – malo sem se pozanimal in dobil nekaj informacij – precej bolje, če te operirajo v prvih nekaj dneh po poškodbi," je še razpredal Trdina.
NIKOLI ŠE NISEM ODNEHAL
Mežičana zagotovo čaka še nekaj peklenskih naslednjih mesecev, po katerih bo jasno, kdaj bo lahko začel delati "na polno". A saj veste, kako je s tako hudimi poškodbami. Tega se zaveda tudi naš sogovornik, ki ima v mislih le eno stvar.
"Zdaj me čaka samo še trening, trening in še enkrat trening. Treba je s polno paro trenirati in se čim prej vrniti. Menim, da ne bo trajalo devet mesecev, če bo šlo tako naprej. Ne bom sicer prehiteval in pretiraval. Delal bom tako, kot je treba, in se držal navodil. Mnogo nogometašev se je vrnilo že po šestih mesecih in začelo delati na polno, ampak to je malce prekmalu. Bomo videli, kako bo. Raje štirinajst dni pozneje kot prehitro," je realnosti v oči pogledal nogometaš, ki je za svoj klub na 36 tekmah zabil sedem golov in dodal še tri podaje, od tega letos enega na osmih tekmah.
"Ne, za zdaj se (o novi pogodbi, op. a.) s klubom še nismo pogovarjali, ampak so mi dejali, da s tem zares ne bi smelo biti težav. Če pa bom hotel kam višje, se zavedam, da bom moral za kaj takega izredno garati."
Znova smo pobrskali po spominu in se spomnili dne, ko smo Tadeja obiskali v Wolfsbergu, kjer je s svojo energijo in pozitivnim karakterjem zares blestel. Tedaj smo sicer pisali, da želi poročen priti v izbrano vrsto že tisto sezono. Kot napovedano, je z ženo Mašo začel skupno zakonsko življenje, a praga reprezentance (še) ni prestopil. Besede nikoli močni in hitri Korošec sicer ne pozna, zato nas tudi ni presenetil z odgovorom, ali je reprezentanca zaradi poškodbe aktualna kaj manj kot prej.
"Vdal se ne bom. Še nikoli se nisem. Ne bi prišel tako daleč, če bi kar tako odnehal. Svoje cilje sem si zadal. Na igrišče se bom vrnil še močnejši, še boljši in upam, da mi uspe, saj nad tem nisem obupal zgolj zaradi poškodbe. Letos se zagotovo ne bo zgodilo, morda pa prihodnje leto (smeh)," z optimizmom v prihodnost zre 27-letnik, ki si je ob prihajajočih praznikih in času obdarovanj zaželel: "Da bi rehabilitacija potekala tako, kot je do zdaj, in da se vrnem še močnejši. V nadaljevanju kariere si želim, da bi v klubu ostal brez poškodb, kar je najbolj pomembno, sploh ob zadnjih izkušnjah."
A kakopak vse ne bo odvisno le od Trdine. Ob tem bo moral nekaj pristaviti tudi klub, s katerim ga pogodba veže do konca letošnje sezone, v kateri si želi odigrati še nekaj tekem. Pa so pogovori glede morebitnega podaljšanja pogodbe s klubom v času uspešne rehabilitacije že stekli? "Ne, za zdaj se o tem s klubom še nismo pogovarjali, ampak so mi dejali, da s tem zares ne bi smelo biti težav. Če pa bom hotel kam višje, se zavedam, da bom moral za kaj takega izredno garati," je v smehu še dejal Korošec, ki mu tudi mi želimo ogromno uspeha ob okrevanju po zares grozljivi poškodbi. A tam, kjer je (dobra) volja, je tudi pot in zagotovo bo Trdina zelo hitro zašel na pravo.
