V prvi sezoni je bil Martin Milec standarden član začetne enajsterice v klubu, s katerim je končal na četrtem mestu v belgijskem prvenstvu, izboril si je tudi status slovenskega reprezentanta. Z novo sezono ne more biti zadovoljen, v klubu se je v zadnjem času znašel na stranskem tiru, še ko je v Standardu redno igral, pa je izgubil tudi status reprezentanta.
Ekskluzivno za Ekipo SN je spregovoril o svojem položaju, o Belgiji, o slovenski reprezentanci in njenem selektorju ter še marsičem in si tako olajšal dušo.
Že dolgo se niste pojavili v medijih, zato vas moramo na začetku povprašati, kako ste. Kako je v Belgiji? V zadnjih dveh krogih niste bili v kadru Standarda, zato nas seveda zanima, ali ste poškodovani oziroma kaj je razlog za to?
V redu sem, nisem poškodovan. Ujeli ste me ravno pred odhodom na dopoldanski trening (pogovor je bil opravljen včeraj dopoldne, op. p.). Res je, da na zadnjih dveh tekmah nisem bil v kadru, na zadnji sem odpadel zaradi bolezni, še eno prej pa se je trener odločil, da me ne bo uvrstil v kader za tekmo. Roko na srce, zame položaj v tem trenutku ni najbolj idealen.
Kako to, da ste se znašli na stranskem tiru? Na začetku sezone ste bili še standardni član začetne enajsterice.
oglejte, pred približno tremi meseci je prišel nov trener (Yannick Ferrera, op. p.). Na začetku sezone sem pri prejšnjem trenerju redno igral, toda imeli smo zelo slabe rezultate, zato se je uprava odločila, da zamenja trenerja. Tudi pri novem sem na začetku igral, nato pa mi je pred neko tekmo rekel, da bo preizkusil novega nogometaša (Reginald Goreux, op. p.) na desnem boku. Na žalost smo takrat zmagali in obtičal sem na klopi. (smeh)
"Slavili smo namreč s 3:2, toda moj neposredni tekmec na desnem bočnem položaju je dobil rdeči karton in prejel tri tekme prepovedi igranja. Če se malce pošalim, se je tudi zame zdaj začel veseli december."
Kako se spopadate z neigranjem?
Prvič sem v takšnem položaju. No, če izvzamem tisti čas, ko sem šele prišel k Mariboru in je bila ogromna konkurenca ter sem si moral pravo priložnost šele izboriti. A v zadnjih letih sem bil ves čas zelo pomemben član začetne enajsterice, kjerkoli sem že igral. Zato sem seveda v tem trenutku zelo razočaran. Še najbolj me boli, ker sem odigral celotno prejšnjo sezono, zbral sem kar 35 nastopov in igral sem res dobro. Zdaj mi ne preostane drugega, kot da dobro treniram in si znova priborim začetno enajsterico. Volje mi še ni zmanjkalo, psihično še nisem uničen in odločen sem, da se znova izkažem. Trener mi govori, da na treningih delam dobro, zadovoljen je z mano in upam, da bom čim prej dobil priložnost. Pri spopadanju z neigranjem mi veliko pomagata tudi dekle in hčerkica, ko pridem domov se lahko tako odklopim in lažje pozabim na nogometne težave.
TUDI ZAME SE JE ZAČEL VESELI DECEMBER
Kaj pa, če ne boste dobili priložnosti? Razmišljate morda o zamenjavi okolja že januarja?
S trenerjem se glede tega sicer še nisem pogovarjal, toda s svojim zastopnikom Amirjem Ružnićem se vsak teden slišiva in razglabljava tudi o tej možnosti. Ne vem še, kaj se bo zgodilo, a januarja ne bi rad menjal kluba. Saj sami veste, kako je z menjavo okolja sredi sezone. Je veliko težje kot pred začetkom nove. Zato upam, da bom začel znova redno igrati. Če pa bom že moral v novo okolje, bo to morda samo posoda do konca sezone, vendar, saj pravim, v tem trenutku o čem takšnem še ne razmišljam.
Pa se s trenerjem pogovarjate o svoji vlogi? Ali sploh še resno računa na vas?
Tako bom rekel, zame se je v zadnjem krogu položaj izdatno izboljšal. Slavili smo namreč s 3:2, toda moj neposredni tekmec na desnem bočnem položaju je dobil rdeči karton in prejel tri tekme prepovedi igranja. Če se malce pošalim, se je tudi zame zdaj začel veseli december. Zdaj imam torej tri tekme časa, da se znova dokažem trenerju in da se ustalim v začetni enajsterici.
Standardu ne kaže najboljše, trenutno je šele na devetem mestu na lestvici. Kaj je krivo za slab začetek?
Tudi v prejšnji sezoni smo začeli slabše, pa smo na koncu končali kot četrti, seveda upamo, da bomo tudi letos v drugem delu sezone veliko napredovali. Težko bi našel en sam razlog, zakaj nam ne gre, a dejstvo je, da smo s prejšnjim trenerjem opravili zelo slabe priprave, preprosto nismo dobro trenirali in se nismo dobro pripravili. Zato mislim, da je uprava kluba naredila pravilno potezo, ko se je odločila za zamenjavo. Je pa hkrati res, da pri Standardu preveč menjavajo trenerje. Tu sem šele 18 mesecev, pa imam že šestega trenerja, kar je preveč. Saj veste, kako je. Z novim trenerjem pridejo tudi nove taktične zamisli, nov koncept igre, novi treningi in potrebnega je precej časa, da se mi navadimo nanj in on na nas. Vendar imamo v Standardu pač zelo vročekrvne navijače, ki imajo velik vpliv na odločitve kluba, in ko niso zadovoljni, to jasno izrazijo in po navadi pride do spremembe stratega. Za novega upam, da bo ostal dlje in da nam bo vsem skupaj steklo tako, kot si želimo. No, čeprav je res, da bi bilo morda zame bolje, če bi ga zamenjali, ker trenutno ne igram. (smeh)
Kakšna pa je belgijska liga? Rezultati in gneča na lestvici kažejo, da je precej izenačena.
Res je, gre za izjemno izenačeno ligo, v kateri lahko vsakdo premaga vsakogar. Že če pogledate letošnje rezultate, je pri vrhu Oostende, ki ga v prejšnji sezoni v drugem delu, ko se klubi razdelijo, sploh ni bilo v ligi za prvaka. Liga je tudi odlično medijsko pokrita, praktično vse tekme prenašajo po televiziji, stadioni so polni, igra se odličen nogomet. Je prava liga za napredovanje nogometašev, ogromno mladih nogometašev dobi priložnost za dokazovanje, tako da o njej le vse najboljše.
S KATANCEM SEM SE SLIŠAL ZGOLJ ENKRAT
Izguba položaja v začetni enajsterici vas je stala tudi mesta v slovenski reprezentanci. Čeprav je hkrati res, da vas Katanec prvič ni vpoklical za septembrsko gostovanje v Švici in domačo tekmo z Estonijo. Ste zaradi tega kaj razočarani?
Seveda sem bil zelo razočaran, kajti belgijska liga je zelo cenjena, Standard pa je eden najboljših belgijskih klubov in takrat, ko prvič nisem dobil reprezentančnega vabila, sem še redno igral. Že res, da smo takrat imeli precej slabe rezultate, toda jaz nisem igral slabo, moji nastopi so bili povsem spodobni. A takšna je pač bila selektorjeva odločitev, nanjo nisem mogel vplivati, tako kot ne morem niti zdaj.
"Če sem povsem iskren, upam, da se bo v reprezentanci kaj spremenilo. Ker imamo res super generacijo, odlične igralce, a očitno ni vse tako, kot bi moralo biti."
Ste se s selektorjem kaj slišali, vam je razložil, zakaj vas ne kliče?
Ah, kje. Z njim sploh nimam nobenih osebnih stikov. Slišala sva se zgolj enkrat, pred dvema letoma, ko sem mu prek telefona sporočil, da sem poškodovan in da se zaradi tega ne morem udeležiti reprezentančne akcije. Potem pa nikdar več. Nikdar si ni niti prišel ogledat moje tekme, ne vem sicer, kako je z drugimi, toda mene v Standardu ni videl igrati v živo.
Kako ste videli svoje reprezentančne soigralce na zadnjih kvalifikacijskih tekmah v skupini in v dodatnih kvalifikacijah?
Čeprav nisem dobil vpoklica, sem seveda vse tekme spremljal z velikim zanimanjem in sem za svoje soigralce na vso moč navijal. Kaj reči po teh kvalifikacijah. Veliko stvari lahko obžalujemo. Recimo tisto tekmo s Švico, ko smo v 80. minuti še vodili z 2:0. Če bi uspeli v Baslu zdržati, sem prepričan, da bi se neposredno uvrstili na Euro. Potem pa sta prišli tekmi z Ukrajino. Na prvi nismo odigrali dobro in smo se znašli v velikem zaostanku, a prepričan sem bil, da bo Ukrajincem v Ljudskem vrtu zelo težko igrati. In to se je tudi izkazalo. Dobro smo začeli, hitro dali gol, vendar je na koncu vseeno prevladala kakovost Ukrajine. Škoda, fantje so se predvsem v Mariboru srčno borili, dali vse od sebe, toda na žalost se ni izšlo. Upam, da bo v naslednjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo boljše, čeprav se je treba zavedati, da bodo veliko težje kot zadnje. Kajti na prvenstvo bo neposredno potoval samo prvouvrščeni, drugi bo šel v dodatne kvalifikacije, medtem ko je v Francijo odpotovalo kar 24 reprezentanc.
Predsednik NZS Alesander Čeferin je dejal, da se bo tudi v nove kvalifikacije šlo z zdajšnjim selektorjem, toda nekateri navijači zahtevajo njegovo zamenjavo. Kakšno je vaše mnenje?
Če sem povsem iskren, upam, da se bo v reprezentanci kaj spremenilo. Ker imamo res super generacijo, odlične igralce, a očitno ni vse tako, kot bi moralo biti. Res je sicer, da če bi v Švici uspeli zdržati prednost, bi bil Katanec glavni junak, toda zdaj ni. Včasih si želim, da bi bil pritisk slovenskih navijačev na vodstvo takšen, kot je pritisk Standardovih. Če veste, kaj mislim.
Če bo Katanec na koncu vseeno odšel, bo eden izmed kandidatov za selektorja skoraj zagotovo tudi Darko Milanič, trener, ki vam je prvi ponudil priložnost pri Mariboru.
Darko Milanič je glavni razlog, da mi je uspelo v moji nogometni karieri. On je bil tisti, ki mi je zaupal, ki mi je ponudil priložnost v zelo močni ekipi Maribora. Če ne bi bilo njega, kdo ve, kje bi zdaj bil. Še vedno se včasih slišiva. Ko je odšel v Leeds, sem mu poslal tudi esemes s čestitko, on pa me je prišel gledat v živo prejšnjo sezono, ko smo na Kantridi igrali z Rijeko v ligi Europa. Upam, da bova v karieri še kdaj sodelovala, morda v kakšnem dobrem klubu, še raje pa v reprezentanci.
ZELENIM LAHKO ZABIJA, VIJOLIČASTIM BOG NE DAJ!
Vemo, da ste eden tistih, ki so jih imeli navijači Maribora zelo radi, in eden tistih, ki so ostali v stikih z vijoličastim klubom. Ali redno spremljate tekme Maribora?
Da, seveda, spremljam vsako tekmo Maribora, v zadnjem času sem začel spremljati tudi Gorico, kjer po novem igra moj dober prijatelj Goran Cvijanović. Saj veste, sifon … Bil sem zelo vesel zanj, ko sem videl, da je dosegel gol proti Olimpiji. Poslal sem mu tudi čestitko, v kateri sem zapisal, da zelenim lahko zabija, vijoličastim pa bog ne daj! (smeh) Sicer pa zelo navijam za svoje nekdanje soigralce, privoščim jim dobre igre in upam, da jim bo v prihodnosti uspel tudi kakšen odmeven prestop v tujino.
"Dobro, recimo, da se bo Olimpija do konca borila za naslov, ampak ve se, kdo je edini pravi prvak v Sloveniji! Mislim, da je Maribor kljub točkovnemu zaostanku v prednosti pred Olimpijo."
Letošnje prvenstvo je zelo izenačeno. Vse kaže, da bo boj za naslov odprt do konca in da bo Olimpija resna tekmica Mariboru.
Dobro, recimo, da se bo Olimpija do konca borila za naslov, ampak ve se, kdo je edini pravi prvak v Sloveniji! Mislim, da je Maribor kljub točkovnemu zaostanku v prednosti pred Olimpijo. Ima ogromno izkušenj, zna igrati pod pritiskom, do konca pa je še zelo veliko in prepričan sem, da bo na koncu končal kot prvi. Je pa res, da je Olimpija v letošnji sezoni zelo močna, predvsem z Andražem Šporarjem, ki ga podrobno spremljam, a kot sem rekel, Maribor je v prednosti. Vsekakor pa je pozitivno to, da je liga letos veliko bolj izenačena, to je nekaj, kar sem na primer zelo pogrešal v času, ko sem bil pri Mariboru in smo naslove osvajali brez prevelikih težav.
Rekli ste, da spremljate tudi Šporarja. V zadnjem času se je veliko govorilo tudi o njegovem morebitnem prestopu v belgijski Gent. Bi mu svetovali prestop tja?
Prestop v Gent bi bil resnično, resnično top odločitev! Gent igra neverjetno dober nogomet, igra v ligi prvakov, kjer je zmago oddaljen od osmine finala, v prejšnji sezoni je bil prvi v Belgiji, tudi letos je trenutno na prvem mestu. Klub je odlično organiziran, igra na novem stadionu, ima super ekipo, za poslastico pa je tudi mesto prelepo, eno najlepših v Belgiji. Mislim, da bi s tem prestopom Šporar zadel v polno in da bi se lahko še naprej odlično razvijal.
Trdite, da bo Maribor tudi letos prvak. Pri Mariborčanih je tradicija, da na zadnjo domačo tekmo in posledično tudi na zabavo ob osvojitvi naslova povabijo tudi nekatere nekdanje nogometaše. Tudi vi ste že bili na proslavi. Boste tudi v letošnji sezoni?
Sicer ne vem, kdaj končamo prvenstvo, ampak če le ne bom imel tekme, bom zagotovo prišel na proslavo. Prepričan sem, da se bomo skupaj veselili štirinajstega naslova prvaka. Upam, da ne bodo imeli zabave junija, kajti takrat se poročim in bo treba narediti tudi pošteno fantovščino.
Se je bo udeležil tudi kdo od nekdanjih soigralcev?
Tega ne vem, ker bodo morda imeli tekme, toda na poroko bodo zagotovo povabljeni (smeh).
