V sodniškem dodatku je z mojstrsko izvedenim prostim strelom svojo ekipo rešil pred porazom, a hkrati ni izključeno, da je bila to tudi njegova zadnja tekma v dresu italijanskega prvoligaša iz predmestja Verone.
Hitronogi vezist ne skriva, da nad svojim statusom nikakor ni navdušen, in poudarja, da želi biti v tekmovalnem ritmu. V Italiji, kjer je že osem let, ali kje drugje, mu je popolnoma vseeno.
PRIJETNO JE SPITI KAVO
Sedemnajst ur po mojstrovini iz prostega strela, s katero je Chievu v Bergamu zagotovil točko v dvoboju z Atalanto, smo ga "ujeli" med dopoldanskim sprehodom po čudovitem starem mestnem jedru. "Imamo prost dan, sončno vreme sem izkoristil za malce sprostitve. Prijetno je spiti kavo v tako idiličnem okolju. Še zlasti če dan prej zabiješ," se je nasmejal Dejan Lazarević. "Močno upam, da bo leto 2015 čim boljše. Začelo se je obetavno in bolj od vsega si želim, da bi se v takšnem slogu tudi nadaljevalo. Oziroma še bolje."
Zdi se, da je letošnja pripravljenost vendarle na želeni ravni. "Saj sem vseskozi v formi, vendar trenerji tega ne opazijo. Močno upam, da bo odslej drugače," je pristavil odlično razpoloženi slovenski reprezentant.
V izdihljajih tekme v Bergamu je sodnik Sebastiano Peruzzo dosodil prekršek v bližini domačega kazenskega prostora. Nekoliko z leve strani. Položaj je bil pisan na kožo desničarju, kar je Dejan Lazarević unovčil in s filigransko natančnostjo zadel desni zgornji kot nemočnega Marca Sportiella: "Pride pač dan, ko ti gre. Tako kot so seveda tudi takšni, ko ti ne uspeva tako rekoč nič. Ampak dejstvo je, da sem žogo res dobro zadel, in končala je tam, kjer sem si želel."
Pride pač dan, ko ti gre. Tako kot so seveda tudi takšni, ko ti ne uspeva tako rekoč nič. Ampak dejstvo je, da sem žogo res dobro zadel, in končala je tam, kjer sem si želel.
IMEL JE OBČUTEK
Mnogi so presenečeni, da se je otrok Domžal sploh znašel v vlogi izvajalca. "Ko je na igrišču, je to v domeni Valterja Birse, nekaj trenutkov prej je bil z večje razdalje neuspešen Ervin Zukanović. Zato sem mu ob prekršku v sodniškem dodatku omenil, da je položaj pravšnji zame in da bi rad poskusil. Ne vem, zakaj, toda skoraj prepričan sem bil, čutil sem, da bom zatresel mrežo. Na srečo je upošteval moj predlog in mi predal žogo. Po tekmi mi je malce v smehu dejal, da je imel občutek, da bom zadel, in mi zato prepustil izvajanje. A seveda je najpomembnejše, da se je razpletlo, kot se je," je pojasnil Dejan Lazarević, ki se je izkazal tudi v prejšnjem krogu.
PREPRIČUJEŠ SAMEGA SEBE
Čeprav je proti Torinu (0:0) igral le zadnjih dvajset minut, je bil najboljše ocenjeni igralec ekipe, toda to trenerja Rolanda Marana očitno še ni prepričalo. "Da, seveda sem upal, da bom v Bergamu v začetni enajsterici, čeprav velja, da nerad menja ekipo, poleg tega prednost kot po pravilu dobivajo najbolj izkušeni posamezniki. Vsak bi rad igral. Pokažite mi nogometaša, ki si tega ne želi," ne slepomiši Dejan. Kakšno je ob takšnem statusu stanje duha? "Če bi rekel, da nisem vsaj malce jezen, ne bi govoril resnice. Hkrati pa je tudi ogromno odločnosti, ogromno motiva. Prepričuješ sam sebe, da moraš ostati zbran, osredotočen in pripravljen na morebitno priložnost."
POTEM BOMO VIDELI
A ni nujno, da bo to tudi v prihodnje počel v dresu Chieva. Že nekaj časa je namreč slišati namigovanja, da bi utegnil v tem prestopnem roku zamenjati klubske barve. "Ne vem, kaj se bo zgodilo, res ne vem. Vem pa, da moj zastopnik Marcel Kačinari še ta teden prihaja v Verono na pogovore s predstavniki kluba. Potem bomo videli, kako in kaj naprej, ampak ..." je sredi stavka obmolknil Dejan Lazarević.
Če Chievo z menoj nima resnih namenov, je tukaj nesmiselno še naprej izgubljati čas. Če hočem v svoji karieri še kaj narediti, moram igrati. Hočem igrati. Na vsak način hočem igrati. To je popolnoma jasno in to je edino, kar me zanima. Ne morem večno čakati na priložnost na klopi, na nekaj minut za dokazovanje.
Ampak kaj? "Če Chievo z menoj nima resnih namenov, je tukaj nesmiselno še naprej izgubljati čas. Če hočem v svoji karieri še kaj narediti, moram igrati. Hočem igrati. Na vsak način hočem igrati. To je popolnoma jasno in to je edino, kar me zanima. Ne morem večno čakati na priložnost na klopi, na nekaj minut za dokazovanje. Ko jih dobim, se seveda vedno trudim po najboljših močeh, vendar je nekaj povsem drugega biti v tekmovalnem ritmu. Če veš, da imaš zaupanje strokovnega vodstva, je vsekakor lažje."
ZAKAJ PA NE!?
Bi rad ostal pri zahodnih sosedih, ali je mogoča tudi menjava države? "Seveda je mogoča, zakaj pa ne!? S tem nimam niti najmanjšega problema. Resda sem v Italiji že osem let, tukaj mi je lepo, toda ... Z glavo skozi zid ne gre in včasih pride trenutek, ko ne gre drugače, kot poiskati kakšno drugo možnost, boljšo rešitev. Kakopak bi potreboval tudi vsaj kanček sreče. Pomembno je biti v pravem trenutku na pravem mestu," je odvrnil še vedno aktualni igralec Chieva, ki je po 18 krogih v serie A na 16. mestu na lestvici: "Osnovni cilj je zagotoviti si obstanek. Pri klubih, kakršen je Chievo, je to edino pomembno."
ODLIČNO, KAKO PA DRUGAČE
Kako pa se razume slovenski trio v italijanskem prvoligašu iz predmestja Verone? "Odlično, kako pa drugače! V nasprotnem primeru bi bilo nekaj hudo narobe, mar ne? Gremo na večerjo, na kakšno pijačo, nismo pa cele dneve skupaj. A to je nekaj razumljivega, ker imata družinske obveznosti. Jaz sem mlajši, imam več prostega časa in se zato največ družim z vrstniki."
Ali bodo to še naprej soigralci iz Chieva, naj bi bilo torej znano že v prihodnjih dneh ...
