Slovenske zdrahe, glejte navijače BiH - Avstrija je očitno propadla država

"Veseli smo, da smo v Ljubljani imeli tako množično in glasno podporo. Toda za nas to ni nekaj novega, naši navijači so bili praktično v večini tudi v Švici in na Švedskem," je po zdaj že znameniti tekmi med Slovenijo in Kosovom razlagal selektor zmagovitih gostov. Nihče pri nas ga ni slišal. Nihče ga ni želel slišati.

Razumemo, glede na to, da bi bilo Švedsko in Švico - hudiča, ravno ti dve - res težko razglasiti za razpadli in propadli in ne vemo kakšni še vse državi, za kar so nekateri hiteli prikazovati Slovenijo. Preprosto zato, ker se je sobotna tekma pač zdela pomembnejša kosovskim izseljencem pri nas in v bližnjih državah kot navijačem Slovenije in so pohiteli z nakupom vstopnic.

Nihče in nikakor ne bi mogel tega v teh okoliščinah preprečiti, kot ni mogel na Švedskem in v Švici. A to ni ustavilo nikogar, kajti bila je prelepa priložnost za netenje sovraštva, podpihovanje mržnje, žaljenje, politična obračunavanja, nacionalistična podtikanja in še kaj, za kar imamo na že prej omenjeni sončni strani Alp vedno pripravljene zdrahe iz sence in teme.

In tem je verjetno tudi vseeno za prizore, ki prihajajo z Dunaja. Tam Avstrija ter Bosna in Hercegovina zvečer igrata tekmo za prvo mesto v svoji skupini - tekmo, ki je celo povsem enako pomembna za obe ekipi. A vendar je prelestni baročni Dunaj poln bosanskih navijačev, na tribunah jih bo vsaj polovica stadiona.

Po nekaterih informacijah ima v vstopnice v lasti kar 27.500 ljudi, katerih primki se končajo na -ić in bi jim prosto po naših sejalcih sovraštva verjetno morali prepovedati nakup - ali še kaj hujšega. Tako kot bi po tej logiki verjetno tudi v Sloveniji smeli karte kupiti le Janezi in Micke, morda tudi Andreji, če bi bil priimek pravi.

Ne, seveda Avstrija ni propadla država. Vsakdo s kančkom zdrave pameti ve, da je resnica povsem drugačna, bogastvo te imenitne dežele blagostanja pa v marsičem - tudi v priseljencih in raznolikosti. No, pa saj ni treba dodati nič drugega. Stvari so jasne vsakomur, ki to želi in ki mu absolutne prioritete ne predstavlja širjenje paranoje, zagrenjenosti in groženj.