Glede na dogajanje zadnjih dni v finančno najbolje stoječi državi na svetu ni nikogar zares presenetilo, da je bil na prvi junijski prijateljski tekmi slovenske reprezentance nogomet sprva v drugem planu. Naša izbrana vrsta pri tem seveda ni bila niti kriva niti dolžna, šlo je za ukvarjanje domačih medijev, javnosti in navijačev z luksemburškim napadalcem Gersonom Rodriguesem, pravnomočno krivim in obsojenim za napad in telesno poškodbo v okviru družinskega nasilja.
Kot si lahko o primeru obširneje preberete na tej povezavi, je javnost večinoma želela izključitev 30-letnika iz izbrane vrste, selektor in zveza zagovarjata drugačne poglede, v eni najbolj razvitih in naprednih demokracij se je vmešala celo politika. No, posledično pa so tribune stadiona postale poligon izražanja mnenj na to temo in domačega napadalca so najprej izžvižgali ob predstavitvi, nato pa so nekatere skupine gledalcev razvile protestne, tudi aktivistične transparente in simbole z enotnim sporočilom - rdeč karton nasilju nad ženskami.
V igri usode je bil ravno Rodrigues tisti, ki si je pripravil prvo priložnost na tekmi in s strelom od daleč pripravil Igorja Vekića (Jan Oblak pričakovano ni bil niti med rezervisti) do lepe obrambe. Tudi na zadovoljstvo številnih ljudi, ki si niso želeli zadetka tega nogometaša in so se pravzaprav ves prvi polčas ukvarjali predvsem z varnostniki, redarji in ostalimi, ki so transparente želeli na vsak način odstraniti. Da, tudi v Luksemburgu svoboda izražanja ni taka, kot bi morda pričakovali, in napise so odstranili, nekateri protestniki pa so celo - ne vemo, ali prostovoljno ali ne - odšli.
Kakorkoli, tudi vse to je vplivalo na tekmo, ki je bila praktično ves prvi polčas videti precej ubogo - z občasno nekaj domače premoči, a predvsem brez vložkov, ki bi bili vredni posebnega izpostavljanja. A ko pravimo praktično ves prvi polčas, seveda mislimo do 44. minute, ko se je vse spremenilo s potezo, zaradi katere smo zlahka pozabili na vso predhodno podpovprečnost na vseh ravneh. Tamar Svetli je namreč na podajo Petra Stojanovića dosegel zadetek v slogu največjih mojstrov, na katerega posnetek boste zagotovo naleteli tudi čez mesece in leta.
Ob pridni podpori in nato glasnem navdušenju skupinic s slovenskimi zastavami, ki so jih večinoma tvorile družine naših rojakov, zaposlenih v tukajšnjih institucijah Evropske Unije, je 23-letni član Celja žogo veličastno zadel s strelom s peto za stojno nogo in dobil tudi glasen aplavz številnih domačih navijačev. Ne zato ker bi želeli slabo svoji izbrani vrsti - spravili so se zgolj in samo na posameznika v njej -, temveč je preprosto šlo za tako nogometno genialnost, da jo je bilo treba nagraditi ne glede na barvo dresa njenega avtorja.
Kar naenkrat prebujeni slovenski navdih pa bi skorajda odločil tekmo, še preden se je dobro začel drugi polčas. Oziroma bi moral odločiti - pa s tem ne mislimo, da so karkoli narobe naredili slovenski nogometaši. Malteški sodnik pač, razveljavljen zadetek Blaža Kramerja po podaji Svetlina je pokazal, kako zelo se motijo tisti, ki sanjajo domnevno romantične čase brez sistema VAR. Na tej tekmi ga ni bilo in prav nič ni romantičnega v tem, da ti vzamejo asistenco in zadetek za reprezentanco ter na ekipni ravni vodstvo 2:0 zaradi dosojenega nedovoljenega položaja, o katerem po vseh kriterijih ni bilo ne duha ne sluha.
Še en škandal, torej, le da drugačne vrste. In zaradi njega je Slovenija pot do zmage v sicer jasnem, a zelo hladnem večeru, ki nas je močno spomnil na lanske junijske v ne tako oddaljeni Euro bazi v Wuppertalu, morala poiskati na drugačen način. Seveda je neizbežno vsebovala nekaj trpljenja in zaradi številnih menjav raztrgane igre, toda četa selektorja Matjaž Keka jr bila dovolj zanesljiva, svoje je opravil še vratar in tisti škandalozni ofsajd je ostal bolj lepotna kot vsebinska napaka, zadetek pa je vsaj v mislih in analizah treba šteti, kot da so ga Kramerju dejansko priznali.
Pod črto smo videli dovolj za zelo pozitiven vtis, uspeh pa je več kot dobrodošel tako sam po sebi kot v vlogi zaleta in odskočne deske za naprej. Za torek, Celje ter Bosno in Hercegovino, predvsem pa seveda za jesenske kvalifikacije za svetovno prvenstvo.
