Slovenski novinarji, ki so poročali iz Nemčije potegnili črto pod Euro

Slovenska tiskovna agencija je po končanem prvenstvu zbrala ocene osmih slovenskih nogometnih novinarjev, ki so si tekme ogledali v živo.

Aljoša Žvirc, STA:
"Če velika lovorika tudi po 58 letih vnovič ni našla poti domov v Anglijo, je za organizatorje moč dejati, da je nogomet ostal doma in se v Nemčiji le še utrdil kot način življenja. Polni stadioni in sijajno vzdušje na tako rekoč vseh tekmah dokazujejo, da so prvenstva v tradicionalnih nogometnih državah nekaj posebnega - hitrem koncu za domačo reprezentanco navkljub. Nedeljski razplet je razveselil španske navijače in kot novo sijočo zvezdo ob rekordnem četrtem naslovu ustoličil Lamina Yamala. Tudi slovenski pristaši nogometa pa se bomo turnirja spominjali s ponosom in le kančkom grenkobe po izpadu po streljanju enajstmetrovk proti Portugalski."

Siniša Uroševič, Delo:
"Ta EP si bomo v Sloveniji še posebej zapomnili zaradi zelo konkurenčnega nastopa naše reprezentance, ki je pravzaprav presegla pričakovanja, bila korak do četrtfinala in morda bi pozneje igrala celo s Španci v polfinalu. Ti so povsem zasluženo osvojili naslov, od nekaterih - Francije, Portugalske, Italije, Belgije in Hrvaške - sem pričakoval več. Prvenstvo je bilo dobro organizirano, kar ne preseneča niti zaradi države gostiteljice niti dobro utečenega Uefinega stroja. In verjamem, da bo tako tudi čez štiri leta v Veliki Britaniji ter na Irskem."

Jože Okorn, Dnevnik:
"Angleži so med prvenstvom prepevali 'Nogomet se vrača domov', dejansko pa se je z zmago Španije vrnil h koreninam. Španija je zmagala zasluženo, saj je poleg Nemčije edina na turnirju predstavljala tisto, zaradi česar gledalci hodijo na stadione. Všečna, kombinatorna, hitra in napadalna igra z veliko goli je bila pravo nasprotje taktike večine ostalih reprezentanc, ko je bila prva naloga ne prejeti gola, ne pa se 'nadigravati' s tekmeci. Ker je prevladovala pragmatičnost, ki je razumljiva izbira za manjše države, kot je Slovenija, v tekmah z velikimi, je bilo veliko dolgočasnih tekem na skromni kakovostni ravni."

Marko Kovačevič, Večer:
"Finale v Berlinu je na vrh izstrelil reprezentanco, ki je med EP pokazala največ nogometa, z dvignjenimi glavami končala dvoboje z vsemi velikani. Slavje Španije je zasluženo. Ni le previdno čakala na napake nasprotnika, pogumno je pritisnila na zadnjo linijo Angležev in bila nagrajena z golom za naslov. Odličen zaključek je ponudilo v marsičem prelomno prvenstvo. Po ne najbolj posrečenem eksperimentu zadnjega, med 11 evropskih držav razdeljenega Eura je festival najboljših na celini dobil idealnega gostitelja. Del spektakla je bila tudi Slovenija. S prebojem v osmino finala je ta dokazala, da se tam ni znašla po naključju."

Andrej Miljković, Ekipa SN:
"Precej neuigrane ekipe utrujenih posameznikov so razumljivo ponudile nižjo raven nogometa, kot smo ga vajeni z naslova najboljših klubov. Španija je v svojo reprezentanco vnesla največ mladosti, energije in tudi določenih klubskih mehanizmov, s čimer je izstopala od začetka do konca turnirja. Z načrtnim delom, doslednostjo, pravim pristopom in izjemno podporo navijačev je Slovenija pustila globok pečat - zgodovinski dosežek ostaja, prav tako pa občutek, da je bilo s trohico več sreče in izkušenj v igri še (mnogo) več."

Rok Plestenjak, Siol:
"Euro 2024, ki je s pomočjo borbene Slovenije dokazal, kako so se v nogometu skoraj zabrisale meje med favoriti in avtsajderji, prinaša mešane občutke. Gostitelji so se izkazali, navijači so uživali. Nogomet je dokazal, kako je lahko sproščujoč povezovalni člen med narodi tudi v obdobju političnih napetosti in vojn. Na svoj račun pa niso mogli priti nogometni sladokusci. Pragmatizem je v očeh selektorjev dobil prednost pred lepoto igre in tveganjem. Zato je naslov Špancev še toliko bolj zaslužen. Pokazali so največ drznosti in kreacije."

Jaka Kozmelj, Sportklub:
"V veliki meri je bilo za slovenske ljubitelje nogometa letošnjega Eura konec, ko se je s turnirja poslovila Slovenija. V tem času smo znova začutili, kaj pomeni prava nogometna evforija, ki so jo zanetili varovanci Matjaža Keka. Cilj je dosežen, Slovenija je prvič v zgodovini igrala v izločilnih bojih velikega turnirja. Kar se tiče končnega razpleta, bomo v svojih ocenah bržkone vsi enotni. Zmagala je najboljša ekipa na turnirju. Španska nogometna preobrazba v zadnjih letih je bila marsikdaj boleča, a je dobila potrditev dobrega dela in pravilnih odločitev. In tako nogomet spet ni prišel domov, predvsem zato, ker si tega njegova 'domovina' niti približno ni zaslužila."

Božidar Bulat, POP TV:
"Ko je Španija na svoji prvi tekmi na letošnjem EP s 3:0 ugnala Hrvaško, se je večina spraševala, zakaj so naši južni sosedje tako slabi. Že po obračunih z Italijo in Albanijo v skupinskem delu pa je prišlo do spoznanja, da so Španci resni kandidati za naslov. Skozi izločilne boje, ko so svojo moč prikazali proti favoriziranim Nemcem in Francozom, se je videlo, da se nasprotnikom ne prilagajajo. Držijo se svojega sistema, visokega ritma, stavijo na posest žoge. Zaupali so mlajšim, ti so to upravičili. Tudi v finalu. V tem so bili prepričljivo boljši od angleškega sanjskega moštva, ki si je vstopnico za Berlin priborilo z vse prej kot sanjsko igro. Sicer pa zelo zanimivo prvenstvo, ki se bo, ve se, zakaj, za vedno vpisalo tudi v zgodovino slovenskega nogometa."