Kolegi iz tiskane izdaje Ekipe SN prinašajo veliki, lahko mu rečemo kar mega intervju s selektorjem slovenske nogometne reprezentance. Na kar štirih straneh edinega športnega časnika v Sloveniji je Matjaž Kek spregovoril o številnih temah. Celoten intervju si lahko sicer preberete samo v tiskani izdaji, ki jo najdete tudi na TRAFIKA24.SI, na spletni strani pa vam bomo ponudili zgolj delček intervjuja.
Kek je govoril o številnih temah, tudi o tisti, ki jo je nakazal že po tistem zmagovitem remiju v Atenah, ko je dejal, da je za njim najtežji mesec in pol v karieri.
"Večina tistega stresa je bila vsekakor povezana z dejstvom, da smo vso jesen morali delovati v nogometu, ki ni več enak in ki ni več tisti, v katerem sem deloval vse življenje. Na koncu sem čutil velikansko olajšanje, da je naša logistika zdržala na najvišji mogoči ravni, da nismo imeli praktično nobenih resnih težav s pozitivnimi igralci ali čim podobnim. Vmes pa se je dogajalo marsikaj, dogajalo se je vse mogoče. Nisem si mislil, da bom kdaj živel in delal v realnosti, v kateri me je prerezalo ob vsakem telefonskem klicu – vsakič, ko je zvonil telefon, nisem vedel, kakšne novice prihajajo. In vsakič sem se bal, da bo kaj slabega. Smejali so se, ko je Roberto Mancini objavil seznam 40 igralcev, mene pa je imelo, da bi jih objavil 60, samo da bi si kupil nekaj več mirnosti. Velikokrat smo se morali za naslednje izzive testirati, še preden smo odigrali tekmo na isti dan, za katero smo se testirali dan ali dva pred tem. Nekatere reprezentance so zato pozitivne teste prejemale tik pred tekmo ali celo med njo – videli ste, kaj vse se je dogajalo. To me je ves čas preganjalo in neverjetno je, kako dobro smo se izmazali. Pri čemer pa ima vsak od nas v tem času tudi kakšno osebno zgodbo, kakšne osebne probleme, ki nato vse skupaj le še dodatno zapletejo, se te dodatno dotaknejo in povzročajo še več stresa. Ni bilo enostavno, res ni bilo enostavno. Pogosto sem se zalotil, da ne morem več razmišljati o nogometu na način, na katerega sem bil vajen razmišljati vse življenje. In zalotil sem se pri spoznanju, da ne bi več hotel delati tako, v teh razmerah. Da to ni fuzbal zame. Da je zraven preveč stvari, ki mi nogomet porivajo v drugi plan. Verjetno sem tudi zato reagiral tako, kot sem. Verjetno smo vsi reagirali drugače, kot bi ob podobnem uspehu v drugačnih razmerah. Verjetno smo vsi nekoliko siti določenih zadev, jaz pa še posebej: avtobus, hotel, maska, čakanje rezultatov testa, odsotnost normalnih stikov …"
